Evropska komisija predložila sveženj ukrepov za krepitev zaupanja potrošnikov in bolj brezskrbno spletno nakupovanje na enotnem trgu EU

Evropska komisija je danes objavila paket novih zakonodajnih predlogov na področju spletne trgovine, kot del strategije enotnega trga in strategije enotnega digitalnega trga.

Potrošniki pri čezmejnih spletnih nakupih namreč še vedno prevečkrat naletijo na različne ovire, ki prispevajo k temu, da se kljub splošnemu porastu spletne trgovine še vedno le v manjšem obsegu odločajo za nakup pri tujem spletnem prodajalcu. V letu 2014 je le 15 % potrošnikov izvedlo nakup preko spleta pri tujem prodajalcu, medtem ko je 44 % potrošnikov opravilo spletni nakup v svoji državi.

S številnimi od teh ovir, ki so lahko tudi nezakonite, se pri svojem delu srečuje tudi Mreža Evropskih potrošniških centrov. Tako je slovenski potrošnik, ki sicer redno nakupuje v nemški spletni trgovini z oblačili, naletel na težave, ko je želel nekatere kose kupljenih oblačil, ki mu niso ustrezali, pravočasno vrniti. Prodajalec mu je sprva zatrdil, da mu bo povrnil stroške vračila blaga, ko pa mu je potrošnik sporočil ceno pošiljke, ki je znašala 50 evrov, pa si je premislil. Potrošnik je nato našel tudi cenejše ponudnike, vendar spletni prodajalec ni imel več posluha za vračilo stroškov. Potrošnik je zato vrnil blago na lastne stroške in od prodajalca dobil ustrezno vračilo kupnine, prvotnih stroškov pošiljanja blaga ter stroškov vračila pa mu niso povrnili. Po izmenjavi vrste sporočil je potrošnik razbral, da je njihova politika glede vračil odvisna od tega, iz katere države prihaja potrošnik, zato se je pritožil na Evropski potrošniški center. Po našem posredovanju je sicer prejel vračilo poštnine, ki jo je plačal ob naročilu blaga, ne pa tudi stroškov vračila blaga, ki jih je prodajalec zagotavljal potrošnikom določenih držav. Svojo odločitev je utemeljeval z visokimi stroški, ki so ponekod povezani z vračili blaga.

Za odpravo tovrstnih in podobnih težav Evropska komisija predlaga sprejem uredbe, s katero bi zagotovili dostopno in kakovostno čezmejno dostavo pošiljk. Namen predloga je predvsem povečati transparentnost cen in omogočiti regulatorjem nadzor nad storitvami čezmejne dostave pošiljk. Trenutno so cene čezmejni poštnih storitev tudi od 3-5 krat višje od domačih, kar pa ni vedno povezano z dodatnimi stroški in posledično upravičeno.

Poleg visoke cene pošiljk se potrošniki, tudi slovenski, prepogosto soočajo tudi s težavo, da spletni prodajalec, pri katerem bi želeli kupiti blago, le-tega ne pošilja v njihovo državo. Gre za t.i. geografsko blokiranje, ki se pojavlja tudi v obliki preprečevanja registracije, ki je pogoj za nakup na spletni strani, zavračanja plačilnega sredstva potrošnika, blokiranja dostopa ali pa avtomatičnega preusmerjanja na spletno stran v njegovi državi.

Na tovrstne težave je naletela tudi slovenska potrošnica, ki je želela rezervirati križarjenje pri prodajalcu na njegovi spletni strani v Združenem kraljestvu. Cena za križarjenje je tu znašala 430 evrov, medtem ko je enako križarjenje na slovenski spletni strani stalo 649 evrov, na nemški pa 879 evrov. V postopku rezervacije se je zapletlo pri navedbi naslova stalnega prebivališča in številki transakcijskega računa, ki nista bila iz Združenega kraljestva. Zato ju sistem spletne rezervacije ni sprejel. Potrošnica je zaradi diskriminacije na podlagi prebivališča podala pritožbo na Evropski potrošniški center, kjer smo od spletnega prodajalca, ki ima sicer sedež v Italiji, zahtevali pojasnila v zvezi z njihovo prakso. Prodajalec je v odgovoru vztrajal, da na njegovih spletnih straneh ni nobenih omejitev, in da lahko potrošniki rezervirajo potovanje iz katerekoli države. Razlike v cenah so potrdili. Zapisali so, da na različnih trgih nudijo dve tarifi, pri čemer ena velja za zgodnje rezervacije, ter da se cene spreminjajo vsakodnevno glede na povpraševanje. Razlike utemeljujejo tudi z različnimi navadami potrošnikov, pa tudi z nihanjem menjalnih tečajev, različnimi nagnjenji ter fleksibilnostjo gostov pri izbiri kabin.

V zvezi s prizadevanji za preprečevanje geografskega blokiranja, predlog Komisije med drugim opredeljuje konkretne situacije, v katerih ni opravičljivih razlogov za geografsko blokiranje ali kakršnekoli druge oblike diskriminacije na podlagi državljanstva, prebivališča ali lokacije, ki je sicer prepovedana že na podlagi Direktive o storitvah na notranjem trgu. Med tovrstne situacije bodo sodile npr. storitve, ki se opravljajo v poslovnih prostorih prodajalca ali na lokaciji, kjer ta opravlja svojo dejavnost (npr. nakup vstopnic za koncert, najem počitniških nastanitev, najem vozil).

Poleg sprememb na področju čezmejne dostave pošiljk in preprečevanja geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije, Komisija predlaga tudi pomembne spremembe na področju nadzora. Nacionalni nadzorni organi naj bi tako dobili več pristojnosti za učinkovito uveljavljanje pravic potrošnikov. Med drugim naj bi jim bila omogočena takojšnja odstranitev spletnih strani v primeru, da gre za spletno goljufijo, od ponudnikov spletnega gostovanja in bank pa bodo lahko zahtevali podatke, potrebne za ugotavljanje identitete odgovornega prodajalca.

Več informacij je dostopnih na spletni strani Evropske komisije.