15. marec - svetovni dan pravic potrošnikov

Svetovni dan pravic potrošnikov obeležujemo 15. marca od leta 1983 dalje, in sicer je na ta dan leta 1962 John F. Kennedy, kot prvi svetovni voditelj v kongresu izpostavil vprašanje pravic potrošnikov in opredelil 4 temeljne pravice potrošnikov: pravico do varnosti, obveščenosti, izbire in zastopanosti. 

»Če se potrošnikom ponujajo slabši izdelki, če so cene pretirano visoke, če so zdravila nevarna ali brez vrednosti, če potrošnik ne more izbirati na podlagi informacij - potem je njegov denar zapravljen, ogrožena sta tako njegovo zdravje kot varnost, nacionalni interes pa prizadet.« (J.F.Kennedy)

V navadi je, da se na pobudo mednarodne potrošniške organizacije Consumers International z vsakim letom izpostavi aktualno problematiko z namenom ozaveščanja potrošnikov in poudarjanja pomena spoštovanja njihovih pravic. 

Lani je bilo v ospredju trajnostno potrošništvo, letošnja tema je onesnaževanje s plastiko. Gre za zelo resno problematiko z zaskrbljujočimi napovedmi, ki jih podpirajo številna dejstva, kot so recimo: 

• 50 % vse proizvedene plastike (380 milijonov ton na leto) je namenjeno za enkratno uporabo;
• prav vsaka testirana klapavica je vsebovala mikroplastiko;   
• 8 milijonov ton plastike je vsako leto odvrženo v oceane ali, za lažjo predstavo, kot če bi vsako minuto izpraznili poln tovornjak smeti neposredno v morje;
• manj kot 9 % vse proizvedene plastike se reciklira;
• ljudje v svojem življenju zaužijemo skoraj 20 kg plastike;
• leta 2050 naj bi bilo v naših oceanih več plastike kot rib.

Prizadevanja EU med drugim odraža leta 2019 sprejeta Direktiva (EU) 2019/904 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, ki državam članicam nalaga, da do letošnjega julija uveljavijo zakone in druge predpise, ki so potrebni za uskladitev s to direktivo. Z njo se spodbuja "krožne pristope, ki trajnostnim in nestrupenim proizvodom, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, in sistemom za ponovno uporabo, dajejo prednost pred proizvodi za enkratno uporabo, s čimer naj bi predvsem zmanjšali količino nastalih odpadkov".  

Z direktivo se poudarja varovanje okolja in zdravja ljudi, v tem smislu pa tudi pomen gospodarskih in drugih spodbud, ki podpirajo trajnostne odločitve in spodbujajo odgovorno vedenje, tako potrošnikov kot proizvajalcev.

Med pomembnejšimi cilji direktive so, poleg zmanjšanje porabe, tudi omejitve proizvodnje in trženja plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, standardizacija in ustrezno označevanje proizvodov, dvig učinkovitosti ločenega zbiranja odpadkov, ozaveščanje potrošnikov glede alternativnih proizvodov za večkratno uporabo, vpliva smetenja ali neustreznih načinov odstranjevanja proizvodov za enkratno uporabo, spodbujanje alternativnih zelenih izbir, nadzor in kaznovanje kršitev ter, nenazadnje, uvedba prenovljenega sistema razširjene odgovornosti proizvajalcev, ki naj bi le-te vzpodbudila k prepoznavanju, upoštevanju in preprečevanju ali omejevanju vplivov, ki jih ima njihov proizvod na okolje že od izbire surovin, proizvodnje, distribucije, uporabe, do ravnanja z njim, ko ga potrošnik zavrže.

Slovenija je sicer že uvedla prakso razširjene odgovornosti za nekatere odpadke kot so pnevmatike, mazalna olja, zdravila, pesticidi in nagrobne sveče, glede na evropsko zakonodajo pa mora biti do leta 2023 uveden sistem razširjene proizvajalčeve odgovornosti še za odpadno embalažo. 

Hkrati z visokimi pričakovanji glede vloge potrošnikov pri oblikovanju in uresničevanju bolj trajnostnih vidikov bivanja, pa seveda ostaja zaenkrat odprto vprašanje, na kakšen način bo politika poskrbela za spodbude in podporo samim potrošnikom pri reševanju okoljske krize in skrbi za boljšo kvaliteto življenja prebivalcev.