Epidemija finančnih spletnih goljufij: Kaj je rešitev za potrošnike?

Kakšno je trenutno stanje?

V sedanjem času so bančni ropi postali redkost, saj digitalizacija omogoča veliko lažje načine za krajo denarja potrošnikom. Dandanes se večina plačilnih goljufij zgodi na spletu, goljufi pa pri tem uporabljajo različne metode: programsko opremo za krajo osebnih podatkov uporabljajo za dostop do bančnih informacij ali pa potrošnike zavedejo, da jim pod različnimi pretvezami pošljejo denar.

Podatki Evropskega bančnega organa (EBA) prikazujejo zaskrbljujočo sliko: potrošniki zaradi goljufivih kreditnih plačil v življenju v povprečju izgubijo kar 4.191 evrov. Čeprav je močna avtentikacija strank otežila uporabo ukradenih kartic, število goljufij s kreditnimi plačili še vedno hitro raste: na primer v Belgiji so potrošniki leta 2020 izgubili 34 milijonov evrov zaradi lažnega predstavljanja goljufov (t. i. »spoofinga«), kar je za več kot 7,5 milijona evrov več kot leta 2019. V Združenem kraljestvu se je znesek denarja, ki so ga potrošniki izgubili zaradi plačilnih goljufij, povečal s 420,7 milijona evrov v letu 2020 na 573,2 milijona evrov v letu 2021.

Na kakšen način goljufi izkoristijo potrošnike? 

• »Spoofing«

Spoofing je oblika kibernetskega napada, pri katerem napadalec pošlje potrošniku sporočilo s ponarejenim podatkom pošiljatelja. Tako na prvi pogled izgleda, kot da je sporočilo poslano s strani zaupanja vrednega vira. Goljufi se pogosto pretvarjajo, da so bančni predstavniki, tako da uporabijo uradno telefonsko številko banke ali tako, da vdrejo v uporabniški račun socialnega omrežja potrošnikovega stika. Velikokrat nato potrošnike pozovejo, naj pošljejo denar na njihov račun, saj bodo tako "zavarovali svoj denar" ali "pomagali prijatelju plačati račun".  Žrtvam takšnih goljufij se pogosto očita, da so bile pri svojem ravnanju hudo malomarne. Čeprav bi banke lahko učinkovito preprečile tovrstno ravnanje goljufov, pa te pogosto ne ukrepajo.

• Lažna spletna mesta in zloraba odprtega bančništva

Drugi pogost način delovanja goljufov je, da potrošnikom pošiljajo lažna e-poštna ali SMS sporočila s povezavami, ki namestijo zlonamerno programsko opremo na potrošnikov telefon oziroma računalnik ali potrošnike preusmerjajo na lažna spletna mesta, kjer morajo vnesti svoje bančne podatke. Ta ponarejena spletna mesta postajajo vse bolj profesionalna in jih je težje prepoznati. Hkrati od potrošnikov pogosto zahtevajo, da pri uporabi odprtega bančništva vnesejo svoje bančne poverilnice na spletnih straneh tretjih oseb (npr.  aplikacije za spremljanje proračuna). Še en način delovanja prevarantov je tudi, da le-ti uspejo kopirati bančne podatke, ko jih potrošniki vnesejo na spletnem mestu za e-poslovanje, ki ni goljufivo (t. i. "formjacking").

Kako je s povračili izgubljenega denarja potrošnikom?

Po podatkih EBA potrošniki krijejo kar 68 % izgub: potrošnikom se denar ne povrne, če so domnevno odobrili plačilo ali če so ravnali s hudo malomarnostjo. To bankam, ki pogosto štejejo transakcijo za pooblaščeno, v primeru da potrošnik uporabi močno avtentikacijo strank, pušča veliko prostora za interpretacijo.

Kako se učinkoviteje boriti proti plačilnim goljufijam?

 Za boj proti goljufijam pri plačilih so potrebni učinkovitejši ukrepi. Člani potrošniške organizacije BEUC na primer priporočajo dodatne ukrepe kot so:

• preverjanje, ali obstaja neujemanje med IBAN-om in imenom upravičenca (preverjanje IBAN-a) za vsa kreditna plačila,

• izboljšano spremljanje transakcij in jasno omogočanje bankam, da blokirajo potencialno goljufive transakcije, in sistematično prepoznavanje lažnih spletnih strani in prevar ter sodelovanje z vsemi ustreznimi akterji,

Potrošnikom bi bilo treba omogočiti tudi večji nadzor, da lahko hitro in enostavno blokirajo nakazila/plačilne instrumente ter določijo omejitve transakcij za svoje bančne račun. Ponudnikom plačilnih storitev pa naložiti, da potrošnike obveščajo o njihovih pravicah, in postopkih za izpodbijanje negativne odločitve o povračilu ter da sodelujejo pri alternativnem reševanju sporov in sprejmejo njegov izid.

Foto: Canva.