Kaj nam bo prinesla direktiva, ki uvaja »pravico do popravila«

V zadnjih letih je postala zamenjava blaga v okviru zakonskega jamstva pogostejša izbira kot popravilo le-tega, potrošniki pa zaradi primerjalnih stroškov tudi po izteku zakonskega jamstva niso bili spodbujeni k popravilu blaga, temveč so se odločali za nakup novega. Ta trend bi se moral obrniti.

Evropska unija si je s pobudami, kot je Evropski zeleni dogovor, zastavila ambiciozen cilj, da do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina. K temu jo sili tudi vse večja okoljska ozaveščenost potrošnikov, ki zahtevajo več možnosti in tudi pravic glede trajnostnega ravnanja in potrošnje. V podporo trajnostni proizvodnji in potrošnji je Evropska komisija pripravila že več predlogov predpisov: na strani ponudbe je to na primer Uredba o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov, ki spodbuja popravljivost izdelkov v fazi proizvodnje, na strani povpraševanja pa Direktiva o krepitvi vloge potrošnikov za zeleni prehod, ki izboljšuje varstvo pred nepoštenimi praksami in potrošnikom omogoča sprejemanje bolj informiranih odločitev o nakupu. Še bolj konkretno pa se ambicija EU odraža pri Direktivi o skupnih pravilih za spodbujanje popravila blaga, ki bodo potrošnikom olajšali popravilo njihovih izdelkov. Na kratko rečemo, da ta direktiva uvaja »pravico do popravila«. Omenjeni predpisi bodo v kratkem stopili v veljavo, države članice pa jih bodo morale prenesti v nacionalne zakonodajo v dveh oz. treh letih.

Ko se potrošniški izdelki pokvarijo, se potrošniki pogosto ne odločijo za njihovo popravilo, ampak jih prezgodaj zavržejo, čeprav bi jih bilo mogoče popraviti in uporabljati dlje. To se dogaja pri zakonskem jamstvu, ko potrošniki izberejo zamenjavo namesto popravila, in zunaj tega jamstva, ko neoptimalne možnosti in pogoji za popravilo potrošnike odvračajo od odločitve za popravilo. Zaradi prezgodnjega zavrženja blaga, ki ga kupijo potrošniki, in ki bi ga bilo mogoče popraviti, se povečuje količina odpadkov, ustvarjajo emisije toplogrednih plinov in povečuje povpraševanje po dragocenih virih v proizvodnji novega blaga. Prezgodnje zavrženje popravljivega blaga, ki ga kupijo potrošniki, je težava v vsej EU in se pojavlja pri širokem razponu potrošniškega blaga.

V marcu sprejet politični dogovor Evropskega parlamenta in Sveta glede direktive o skupnih pravilih za spodbujanje popravil blaga za potrošnike naj bi ta trend obrnil. Predlog direktive bo olajšal popravila tako v okviru zakonske garancije kot tudi zunaj nje, s stroškovno učinkovitejšim popravilom izdelkov, namesto njihove zamenjave z novimi. To naj bi prineslo prihranke potrošnikom, spodbudilo krožno gospodarstvo in podprlo cilje trajnostne potrošnje in evropskega zelenega dogovora z zmanjševanjem odpadkov. Ukrepi naj bi povečali povpraševanje po »popravilnih« storitvah in spodbudili proizvajalce k razvoju bolj trajnostnih poslovnih modelov, prodajalci pa bodo morali v okviru zakonske garancije ponuditi popravilo, razen če je dražje od zamenjave. Poleg spodbujanja popravil v okviru zakonskega jamstva pa direktiva spodbuja popravila tudi po poteku le-tega, z določbami, ko so:

• Pravica potrošnikov, da od proizvajalcev zahtevajo (enostavnejšo in cenejšo) odpravo napak pri kategoriji izdelkov, ki jih je mogoče tehnično popraviti in na katere vplivajo ukrepi za okoljsko primerno zasnovo (hladilniki, pralni stroji, televizorji itd.). K tem bo treba dodati telefone, tablice in nekatere druge elektronske naprave. Proizvajalci bodo morali objaviti podatke o svojih servisih, vključno z okvirnimi cenami najpogostejših servisov.
• Proizvajalci bodo dolžni ponuditi popravilo teh izdelkov v določenem obdobju po koncu zakonskega jamstva za skladnost (odvisno od narave zadevnega izdelka). Potrošnike bodo morali obvestiti o tej pravici do popravila.
• Če proizvajalec nima sedeža v Evropski uniji, njegovo obveznost izpolni pooblaščeni zastopnik, če tega nima, pa uvoznik zadevnega blaga, oziroma distributer.
• Vsaka država članica bo morala vzpostaviti brezplačno spletno platformo za iskanje popravil, ki bo potrošnike povezala s serviserji in prodajalci prenovljenega blaga na svojem območju.
• Platforma bo omogočila lažjo identifikacijo primernih serviserjev glede na lokacijo in standarde kakovosti. Evropski obrazec z informacijami o popravilu bo postal obvezen za vse izdelke, za katere velja pravica do popravila. S tem bo zagotovljen okvir za ponudbe popravil, kar bo omogočilo preglednost pogojev in cen popravil.

Foto: depositphotos