21.12.2022

Kaj potrošnikom prinaša pravica do zavrnitve?

Državni zbor je oktobra potrdil nov Zakon o varstvu potrošnikov. Z njim so se v slovenski pravni red prenesle tri direktive, s katerimi se izboljšuje varstvo potrošnikov, posodablja ureditev ter poenoteno ureja nekatera področja varstva potrošnikov na ravni Evropske unije. Nov zakon se bo pričel uporabljati 26. januarja 2023 in prinaša novost za potrošnike - tako imenovano pravico do zavrnitve.

Večinoma potrošniki že vedo, da prodajalec odgovarja za neskladnosti, ki jih ima blago v času dobave v roku dveh let od dobave, pri čemer se šteje, da je neskladnost obstajala v času dobave, če se ta pojavi v roku enega leta od dobave. Za razliko od dosedanje ureditve, ki ni poznala Â»hierarhijeÂ« pri uveljavljanju zahtevkov, bo po novem zakonu potrošnik zaradi neskladnosti blaga proti prodajalcu uveljavljal jamčevalne zahtevke po naslednjem vrstnem redu:

1. brezplačno popravilo ali zamenjava blaga;

2. znižanje kupnine ali odstop od pogodbe.

Kljub navedeni hierarhiji zahtevkov pa 2. odstavek 83. člena ZVPot-1 uvaja izjemo od tega pravila s tem, ko uvaja pravico do zavrnitve, na podlagi katere bo lahko potrošnik v primeru neskladnosti blaga s pogodbo, ki se pojavi v manj kot 30 dneh od dobave, odstopil od prodajne pogodbe in od prodajalca zahteval takojšnje vračilo plačanega zneska.

V praksi to pomeni, da če ste kupili nov robotski sesalec in ste ugotovili neskladnost dobavljenega blaga z dogovorjenim (na primer sesalec ne opravlja mokrega brisanja tal med sesanjem) ali se pokvari, ga lahko vrnete v 30 dneh z odstopom od prodajne pogodbe in prejmete povrnjeno celotno kupnino.

Če se neskladnost pojavi po preteku 30 dni in v roku 2 let od dobave, nastopi že omenjeni vrstni red pri uveljavljanju zahtevkov, in sicer bo potrošnik od prodajalca najprej lahko zahteval brezplačno vzpostavitev skladnosti blaga (popravilo ali zamenjava z novim brezhibnim blagom). Potrošnik pa bo lahko zahteval sorazmerno znižanje kupnine ali odstopil od prodajne pogodbe takrat, ko:

prodajalec ni popravil ali zamenjal blaga, ali ni končal popravila ali izvedel zamenjave blaga v skladu z zakonom oziroma je zavrnil potrošnikov jamčevalni zahtevek za vzpostavitev skladnosti blaga, ker popravilo in zamenjava nista bila mogoča, ali če bi mu povzročila nesorazmerne stroške;
neskladnost še vedno obstaja, čeprav je prodajalec poskušal vzpostaviti skladnost;
je narava neskladnosti tako resna, da opravičuje takojšnje sorazmerno znižanje kupnine ali odstop od prodajne pogodbe ali
prodajalec izjavi, ali pa je iz okoliščin očitno, da prodajalec ne bo vzpostavil skladnosti blaga v razumnem roku ali brez znatnih nevšečnosti za potrošnika.

Potrebno je biti pozoren, da pravica do zavrnitve ne velja povsod v EU, pač pa le v tistih državah članicah, ki so to opcijsko možnost prenesle v svojo nacionalno zakonodajo.

Foto: depositphotos