Letalski prevoznik, ki ne mora dokazati, da je bil potnik o odpovedi leta obveščen najmanj dva tedna pred odhodom, mu je dolžan odškodnino

Potnik B. J. A. Krijgsman je prek spletne potovalne agencije rezerviral povratni let Amsterdam – Paramaribo (Surinam), z letalskim prevoznikom SLM.

Odhodni let je bil sicer predviden za 14. november 2014,  vendar je letalski prevoznik 9. oktobra 2014 potovalno agencijo obvestil o odpovedi leta. Ta je potnika po elektronski pošti z odpovedjo seznanila šele 4. novembra 2014.

Potnik je zaradi odpovedi leta na podlagi 7. člena Uredbe 261/2004 od prevoznika zahteval izplačilo odškodnine v višini 600 EUR, ki jo mora prevoznik izplačati v primeru odpovedi, razen če so potniki o odpovedi obveščeni več kot dva tedna pred odhodom. Prevoznik je zahtevo za odškodnino zavrnil, saj naj bi bila informacija v zvezi s spremembo datuma odhoda potovalni agenciji posredovana 9. oktobra 2014, torej več kot dva tedna pred odhodom. 

Potnik se je obrnil na potovalno agencijo, ki je odgovorila, da zavrača vsakršno odgovornost, ker je njeno pooblastilo omejeno na sklenitev pogodb med potniki in letalskimi prevozniki ter ker torej ni odgovorna za spremembe voznega reda leta. Po njenem mnenju bi moral potnike o odpovedi leta obvestiti letalski prevoznik.

Potnik se je nato odločil izterjati odškodnino po sodni poti. Obrnil se je na nizozemsko sodišče, ki je menilo, da evropska uredba ne določa podrobnih pravil, v skladu s katerimi mora letalski prevoznik potnike obvestiti v primeru odpovedi leta, če je pogodba o prevozu sklenjena s posredovanjem potovalne agencije ali spletne strani, zato je to vprašanje preložilo Sodišču EU v predhodno odločanje. To je v zadevi C‑302/16 odločilo, da mora v skladu z Uredbo 261/2004 letalski prevoznik dokazati, da je potnike obvestil o odpovedi leta in o roku, v katerem je to storil. Če letalski prevoznik ne more dokazati, da je bil potnik obveščen o odpovedi njegovega leta več kot dva tedna pred odhodom po voznem redu, mora plačati odškodnino, ki je predvidena v uredbi.

To ne velja le v primerih, ko sta pogodbo o prevozu sklenila neposredno potnik in letalski prevoznik, ampak tudi če je bila pogodba sklenjena prek spletne potovalne agencije.