Nakup vozila v tujini in plačilo DDV

Davčna pravila v EU določajo, da se v primeru nakupa novega vozila, DDV plača v državi, v kateri bo vozilo registrirano in ne v državi nakupa, kot velja za večino drugega blaga.

Za namene DDV se vozilo šteje za novo, če je kupljeno v manj kot šest mesecih od datuma prve registracije ALI ima manj kot 6 000 prevoženih km, pri čemer starost avtomobila določa datum prve registracije, stanje prevoženih kilometrov pa se odčita na števcu.

Potrošnica, ki se je po pomoč obrnila na EPC, je v Nemčiji kupila vozilo, ki je bilo sicer starejše od 6 mesecev, vendar stanje števca ni doseglo 6000 prevoženih kilometrov, zato se je po davčnih predpisih vozilo štelo za novo. Slovenski davčni organi so ob registraciji zahtevali, da plača DDV, kar je potrošnico precej presenetilo, glede na to, da ga je plačala že ob nakupu.

V praksi potrošnik največkrat plača DDV dvakrat, vendar je upravičen do povračila DDV, ki ga je plačal v državi, kjer je bilo vozilo kupljeno. V izogib kasnejšim težavam pri uveljavljanju povračila je koristno, da se potrošnik pozanima, ali bo potrebno plačati kavcijo in da se v tem primeru s prodajalec vnaprej sporazumeta o načinu vračila le-te in katere dokumente mora potrošnik v ta namen predložiti.

Po informacijah nemškega EPC v Nemčiji praktično noben prodajalec ne bo prodal vozila brez kavcije, za vračilo pa bo od kupca zahteval kopijo prometnega dovoljenja ter potrdilo o plačilu DDV.

Po mnenju Evropske komisije tovrstna praksa ne predstavlja omejevanja uvoza/izvoza med državami članicami (ki je sicer s predpisi EU prepovedano), saj je dolžnost kupca, da dokaže, da je vozilo zapustilo državo nakupa in bilo pripeljano ter registrirano v državi, kjer kupec prebiva. Možno bi bilo npr., da kupec iz Slovenije kupi vozilo v Nemčiji in ga takoj proda dalje drugemu nemškemu kupcu. V tem primeru vozilo ne bi nikoli zapustilo Nemčije in bi prodajalec ostal odgovoren za plačilo DDV nemškim davčnim organom. Ker bi pri naslednji prodaji šlo za transakcijo med dvema potrošnikoma, davek ne bi bil plačan. Zahtevanje kavcije je zato zakonita praksa, ki prodajalcu omogoča, da lahko zagotovi, da pri prodaji vozila ni prišlo do davčne goljufije.

V večini držav potrošnik zahteva vračilo kavcije od prodajalca, na Malti in v Belgiji pa se zahteva za vračilo kavcije vloži pri pristojnih davčnih organih. Roki za vračilo navadno niso določeni, z izjemo Estonije, kjer mora potrošnik prejeti vračilo najkasneje v 60 dneh.

Foto: depositphotos