Novosti, ki jih potrošnikom prinaša Direktiva 2011/83/EU o pravicah potrošnikov

S 13. junijem 2014 se je v vseh državah članicah Evropske Unije pričela uporabljati Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, katere namen je – ob upoštevanju ravnotežja med pravicami potrošnikov in konkurenčnostjo gospodarstva – okrepiti pravice potrošnikov z njihovim poenotenjem med državami članicami. Direktiva je bila v nacionalni pravni red prenesena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 38/14 z dne 30. 5. 2014), ki je pričel veljati 13.6.2014.

Katere so glavne prednostni novih pravil, ki jih prinaša direktiva?

• Polna uskladitev pravil varstva potrošnikov na ravni EU na različnih področjih, kot npr. glede informacij, ki jih je potrebno potrošnikom zagotoviti pred nakupom ali pa pri odstopu od pogodbe, sklenjene preko spleta. Na podlagi poenotenih pravil lahko potrošniki uveljavljajo enake pravice, kjerkoli znotraj EU nakupujejo.
• Zagotavljanje visoke stopnje varstva pravic, ne glede na to ali potrošnik kupuje v trgovini, na spletu, v domovini ali v drugih državah članicah EU. Npr. potrošniki bodo sedaj imeli popolnejše informacije glede cen, saj bo prodajalec moral jasno navesti celotno ceno blaga oz. storitve, ki bo morala vključevati tudi vsa dodatna plačila.

Kako bodo nova pravila koristila potrošnikom?

• Prepoved prikritih stroškov pri spletnih nakupih: jasno mora biti navedeno, kaj je vključeno v ceno. Preden bo prevzel obveznost plačila, bo moral potrošnik izrecno potrditi, da se strinja s plačilom.
• Prepoved vnaprej izbranih polj na spletnih straneh: pri spletnem nakupovanju, npr. pri nakupu letalske vozovnice, bodo potrošnikom sicer lahko ponujene tudi dodatne storitve, kot npr. sklenitev potovalnega zavarovanja ali najem avtomobila, vendar se bo moral potrošnik za njih sam odločiti. Do sedaj so bile namreč pogoste ponudbe, pri katerih je moral potrošnik zavrniti dodatno storitev (odznačiti ta polja), če storitve ni želel naročiti. Z novo direktivo so takšna polja prepovedana.
• Večja preglednost cen: prodajalci bodo morali navesti skupno ceno blaga ali storitev, pa tudi vse dodatne stroške. Spletnim kupcem ne bo treba kriti stroškov, s katerimi pred oddajo naročila niso bili seznanjeni.
• Odprava dodatnih plačil za uporabo kreditnih kartic: prodajalci ob plačilu s kreditno kartico potrošnikom ne bodo smeli zaračunavati več kot so dejanski stroški, ki jih ima prodajalec, če omogoča plačilo s takšnimi plačilnimi sredstvi.
• Odprava plačil za uporabo telefonske številke za namene komuniciranja s potrošniki: prodajalec, ki ima vzpostavljeno telefonsko številko za namene komuniciranja s potrošniki v zvezi s sklenjeno pogodbo, bo potrošnika za klice na to številko lahko bremenil le v višini osnovne cene telefonskega pogovora, ki jo zaračunava telekomunikacijski operater.

Kaj pa, če si potrošnik premisli in želi vračilo kupnine?

• Podaljšanje obdobja, v katerem potrošnik lahko odstopi od prodajne pogodbe: potrošnik lahko iz kateregakoli razloga odstopi od prodajne pogodbe sklenjene na daljavo ali izven poslovnih prostorov v roku 14 dni od trenutka, ko prejeme blago. Če prodajalec potrošnika ni jasno obvestil o tej pravici, se vračilno obdobje podaljša na eno leto.
• Potrošnik bo imel pravico do odstopa od pogodbe tudi v primeru obiska prodajalca, za katerega je sam dal pobudo ter v primeru spletnih dražb, kot je eBay, vendar le v primeru, če je blago kupil priuradnem prodajalcu, ne pri fizični osebi.
• Prodajalec bo moral potrošniku povrniti stroške blaga v 14 dneh od odstopa od pogodbe, vključno s stroški dostave.
• Potrošniku bo na voljo vzorec odstopnega obrazca, ki ga bo lahko uporabil v primeru odstopa od pogodbe, kar bo olajšalo predvsem odstop od pogodbe v primeru čezmejnega nakupa.
• Če prodajalec želi, da potrošnik plača stroške vračila blaga po tem, ko si premisli za nakup, bo moral s tem potrošnika vnaprej jasno seznaniti ter v primeru večjega blaga (npr. pohištva), navesti vsaj oceno najvišjih stroškov vračila, da se bo lahko potrošnik tudi na podlagi tega odločil, kje bo kupil blago.