Povračila in nadomestila v primerih odpovedanih prevozov ali zamud: pravice in njihovo uveljavljanje

V januarju 2021 je Evropska komisija izdala dokument »Povračila in nadomestila v primerih odpovedanih prevozov ali zamud: pravice in njihovo uveljavljanje« (v angleškem jeziku), in sicer z namenom usmerjanja in praktičnih nasvetov za potrošnike, ki so bili oškodovani zaradi pandemije.

V dokumentu je poleg pregleda pravic potnikov (letalski potniki, potniki v železniškem in cestnem prometu, morski potniški promet, paketna potovanja izpostavljena problematika učinkovitega uveljavljanja pravic, in sicer predvsem zaradi omejene ozaveščenosti o pravicah, ki jih imajo kot potniki, pa tudi zaradi raznoraznih ovir, s katerimi se srečujejo, ko skušajo svoje pravice uveljavljati individualno (dostopnost centrov za pomoč, odzivnost podjetij, prelaganje odgovornosti med izvajalci in posredniki itn.). 

Že leta 2018 je evropsko računsko sodišče ugotavljalo, da je obstoječi sistem obravnave zahtevkov za povračila in nadomestila neustrezen in pomanjkljiv, s korona krizo pa se je to le še potrdilo – obravnava ogromnega števila posameznih zahtevkov predstavlja administrativno breme tako za ponudnike kot za potnike, na račun nepreglednosti pa prihaja do diskriminatornih obravnav. Eden od predlogov, ki bi lahko olajšal tako oddajo zahtevka kot njegovo obravnavo je razvoj avtomatiziranega uveljavljanja in izvrševanja pravic potrošnikov s pomočjo umetne inteligence, ki bi tako potrošnikom kot organizacijam pomagala tudi pri opredeljevanju nezakonitih določil v spletnih pogodbah in politikah varstva zasebnosti. 

Poleg tega se glede na navedbe tako prevoznikov kot nacionalnih nadzornih organov vse preveč pogosto dogaja, da posamezna nacionalna sodišča izrekajo sodbe, ki si med seboj nasprotujejo, čeprav obravnavajo enaka oz. podobna vprašanja in teme, in sicer predvsem zaradi ne-enotne uporabe uveljavljenih pravil. 

To se je zgodilo tudi v letu 2020, ko je Evropska komisija sprožila postopke za ugotavljanje kršitev zakonodaje EU v primerih sprejete interventne zakonodaje desetih držav članic, predvsem v navezavi na  12. člen (4) direktive o paketnih potovanjih in izdaje vrednotnic oz. vavčerjev. 

Seveda imajo v tej luči še največ koristi posamezna podjetja, na katera potrošniki sploh niso naslavljali svojih zahtevkov ali so to storili brez uspeha, s čimer so se le-ta znašla v nepošteni prednosti glede na obstoječo konkurenco, medtem ko so se potrošniki kot bolj ranljiva stranka soočali z znatnimi izgubami v času največje gospodarske krize, primerljive z obdobjem globalne gospodarske recesije ob zlomu Newyorške borze.

Komisija poudarja, da je pri uveljavljanju pravic potrošnikov do povračil med pandemijo v EU potrebno upoštevati načelo prevlade prava EU nad nacionalnimi ukrepi posameznih držav članic, po katerem je potrebno vse nacionalne določbe, ki so v nasprotju z evropskimi pravnimi določbami razveljaviti.  

Načelo primarnosti prava Unije je bilo vzpostavljeno v zadevi Costa /ENEL 37 leta 1964, podkrepljeno v primeru Simmenthal II leta 1978 in predstavlja temelj zakonodaje EU, in sicer z namenom zagotavljanja enotne zaščite državljanov EU v vseh državah članicah.