Prepoved geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije pri nakupih znotraj EU - pojasnilo

Od 3. decembra dalje se v zvezi s čezmejnimi nakupi blaga in storitev uporablja Uredba (EU) 2018/302 o naslovitvi neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank na notranjem trgu, ki v primerih, ko za to ni objektivno upravičenih razlogov, podjetjem nalaga obveznost, v skladu s katero tujim strankam ne smejo onemogočiti dostopa do enakih ponudb in njihovo koriščenje pod enakimi pogoji, kot domačim, lokalnim strankam.

Za potrošnika to v praksi pomeni, da prodajalec ne sme:
-s tehnološkimi ukrepi ali drugače blokirati ali omejevati dostopa potrošniku do svoje spletne strani iz razlogov, povezanih s potrošnikovim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža podjetja (kadar gre za podjetje, ki kupuje za svojo uporabo),
-preusmeriti potrošnika z ene različice spletne strani na drugo brez njegovega izrecnega soglasja,
-uporabljati drugačnih splošnih pogojev za dostop do blaga ali storitev, ko želi potrošnik kupiti blago brez dostave zunaj območja na katerem prodajalec izvaja storitve, pridobiti dostop do elektronsko opravljene storitve (npr. storitve v oblaku, skladiščenja podatkov ali spletnega gostovanja) ali pa rezervirati storitve, ki jih prejme v državi, kjer deluje prodajalec, npr. v primeru hotelskih nastanitev, športnih prireditev, najema vozila, vstopnic za koncerte, glasbene festivale ali zabaviščne parke ipd.

Prepovedana je tudi diskriminacija potrošnikov v zvezi z načini plačila. To npr. pomeni, da nemški prodajalec, ki za nakupe na svoji spletni strani sprejema določeno blagovno znamko kreditne kartice in neposredna bančna nakazila, ne sme zavrniti plačila, izvedenega s kreditno kartico iste blagovne znamke, izdane v Sloveniji in nakazila prek slovenske banke.

Evropski potrošniški center Slovenija bo po predlogu Uredbe, s katero se bo ta evropski predpis prenesel v slovensko zakonodajo, nudil praktično pomoč potrošnikom, ki bodo naleteli na tovrstno diskriminacijo. V prvi vrsti to pomeni pojasnjevanje pravic potrošnikom in pomoč pri reševanju sporov s prodajalcem, ki ima sedež v drugi državi članici. V primeru da to ne bo zadostovalo, bo potrošnikom pojasnil druge možnosti za rešitev spora in jih usmeril na pristojne nadzorne organe.

V zadnjem dneh smo na EPC že prejeli več vprašanj in pritožb potrošnikov, ker naj bi tuji spletni prodajalci kršili njihovo pravico do enake obravnave. Pri tem ugotavljamo, da v zvezi z uporabo Uredbe prihaja do nepravilnih razlag in s tem do napačnih pričakovanj potrošnikov, predvsem v zvezi z dostavo izdelkov v Slovenijo.

Zato bi radi pojasnili, da nova zakonodaja prodajalcem ne nalaga, da bi morali zagotavljati storitve čezmejne dostave blaga - odločitev prodajalca o tem, ali bo ponujal čezmejno dostavo potrošnikom v nekaterih ali v vseh državah članicah namreč še naprej ostaja predmet njegove svobodne poslovne izbire. Če prodajalec zagotavlja možnost čezmejne dostave, potem mora biti to navedeno v njegovih splošnih pogojih poslovanja, pri čemer mora biti skupna cena dostave, ki se lahko od države do države razlikuje, potrošniku jasna pred sklenitvijo pogodbe - tako določa že direktiva o pravicah potrošnikov do pred-pogodbenih informacij.

Uredba tudi ne nalaga obveznosti glede plačilnih sredstev. Prodajalci se torej lahko odločijo, katera plačilna sredstva bodo sprejeli in v kateri valuti se izvede plačilo. Prepovedana pa je npr. zavrnitev kreditne kartice samo zato, ker je izdana v drugi državi članici, čeprav gre za blagovno znamko, ki jo prodajalec sicer sprejema kot plačilno sredstvo.

Novi predpis prav tako ne ureja cen. Prodajalci lahko še naprej svobodno določajo različne cene, na primer na spletiščih, usmerjenih v različne skupine strank. Vendar pa morajo biti spletne strani dostopne vsem strankam EU, v zgoraj navedenih primerih pa morajo imeti vsi potrošniki v EU možnost, da kupijo blago ali storitve pod enakimi pogoji kot državljani države članice prodajalca.

Naj dodamo še, da so za enkrat iz področja uporabe te uredbe izvzete storitve, povezane z avtorsko zaščitenimi vsebinami ali deli v nematerialni obliki, kot so storitve pretočnega predvajanja glasbe in e-knjige. Komisija bo po dveh letih veljavnosti Uredbe pripravila oceno učinka novih pravil za notranji trg, ki bo vključevala morebitno razširitev uporabe novih pravil tudi na to področje.

Izvzeta so tudi področja transporta, finančnih storitev in avdiovizualnih storitev, kot so prenosi športnih dogodkov.

Primera neupravičenega geografskega blokiranja, ki ju je obravnavala Mreža EPC:

»Belgijska potrošnica, ki začasno biva v Ljubljani, je želela opraviti nakup na belgijski različici sicer nizozemske spletne platforme, ki ponuja rabljeno blago. Od doma je tu že večkrat kupovala, njene izkušnje pa so bile do sedaj vedno dobre. Zato je bila toliko bolj presenečena, ko je ugotovila, da nakupa iz Slovenije ne bo mogla opraviti. Spletna platforma je namreč na podlagi IP naslova blokirala potrošnike iz določenih držav. Zaradi opisane diskriminatorne prakse se je potrošnica obrnila na Mrežo EPC, kjer so nizozemski kolegi pri podjetju izvedeli, da je dostop do platforme nekaterim državam omejen, po njihovem zatrjevanju, iz varnostnih razlogov, vendar so nato potrošnici vseeno omogočili, da je iz Slovenije opravila želeni nakup.« 

»Na podoben primer je naletela tudi slovenska potrošnica, ki je v italijanski spletni trgovini želela naročiti hlače, ki so stale 86 evrov. Za razliko od potrošnice v prvem primeru je ta sicer uspela izpolniti naročilo, vendar je cena ko je označila, da biva v Sloveniji, poskočila na 164 evrov, s tem da poštnina še ni bila vključena. Na to je opozorila podjetje, kjer so ji odgovorili, da se cene za različne trge pač razlikujejo.«

Za več informacij: Vprašanja in odgovori o uredbi o geografskem blokiranju v okviru e-trgovanja

Foto: depositphotos