Problematika domnevno neplačanih parkirnin na Hrvaškem

Opomini slovenskih odvetnikov v letu 2015

Slovenski potrošniki, ki v preteklih letih med bivanjem na Hrvaškem domnevno niso poravnali parkirnine, so pred približno dvema letoma pričeli s strani slovenskih odvetnikov prejemati opomine – pozive za plačilo, ki so poleg stroškov parkiranja vključevali tudi visoke odvetniške stroške, s čimer je njihov dolg iz nekaj 10 kun narasel na okrog 60 evrov.

EPC Slovenija se je takrat v zvezi s problematiko posvetoval s kolegi na Hrvaškem, ki so nam pojasnili zastaralne roke, pristojnosti upravljavcev parkirišč in njihove postopke evidentiranja neplačanega parkiranja in prekoračitve časa parkiranja, itd. Potrošnikom, ki so se, predvsem zaradi visokih odvetniških stroškov, za nasvet obrnili na EPC Slovenija, smo na podlagi prejetih informacij svetovali, da nesporni del, torej parkirnino – v kolikor so vozilo dejansko parkirali, brez da bi plačali parkirnino – poravnajo upravljavcu parkirišča, odvetniškim stroškom pa ugovarjajo, saj je te stroške dolžan plačati naročnik odvetniške storitve. V kolikor je bila sama terjatev sporna in so imeli za to dokaze pa, da prejetim pozivom - opominom v celoti ugovarjajo.

Prakso slovenskih odvetnikov je nato pod drobnogled vzela Komisija za etiko pri Odvetniški zbornici, ki je v konkretnem primeru izdala mnenje, da je odvetnica kršila pravila in načela Kodeksa odvetniške poklicne etike s tem, da je poleg plačila parkiranja zahtevala še plačilo odvetniških stroškov, ki so glede na vrednost zahtevane terjatve nesorazmerni in previsoki ter s tem, da svoje odgovore na ugovore nasprotnih strank ni vestno obrazložila. Zahteva za plačilo stroškov, ki nekajkrat presegajo znesek neplačane parkirnine, po mnenju Komisije predstavlja izkoriščanje nepoučenosti nasprotne stranke, saj le-ta ne pozna pravila, da je odvetniške storitve dolžna plačati stranka, ki jih je naročila, nasprotna stranka pa jih je dolžna poravnati le, če jih in kolikor jih odmeri sodišče.

Opomini podjetja Euro parking collection plc (Epc)

Po enoletnem zatišju je problematiko zopet oživela, saj je na področje izterjave neplačanih parkirnin nato vstopilo podjetje Euro parking collection (Epc), ki ima sedež v Veliki Britaniji in katerega so različni hrvaški, pa tudi srbski upravljavci parkirišč, pooblastili za opravljanje poizvedbe o dolžnikih, izdajo računov in izterjavo plačil v zvezi z neporavnanimi obveznosti pri parkiranju. Zneski opominov oz. pozivov za plačilo, ki jih sedaj prejemajo slovenski potrošniki od podjetja Epc, tudi v tem primeru krepko presegajo strošek dnevne parkirne karte (ki se po navadi zaračuna v primeru neplačila ali prekoračitve časa plačanega parkiranja), v njih pa ni določeno, koliko znaša dolg in koliko drugi stroški, ki so del končnega zneska, za katerega je potrošnik pozvan, da ga poravna. Potrošniki lahko takemu opominu ugovarjajo in od pošiljatelja zahtevajo transparenten prikaz vseh stroškov, ki so zaračunani in nujni za sestavo opomina.

Opomini, ki so poslani z navadno pošto, pri potrošnikih ustvarjajo dodatno negotovost, ker ne vedo, od katerega datuma dalje se šteje 28 dnevni rok, v katerem je treba znesek plačati ali pa mu ugovarjati.

Naslednji problem v zvezi s pošiljanjem opominov podjetja Epc je, kako je to podjetje pridobilo podatke o lastnikih vozil. S strani informacijskega pooblaščenca je bilo ugotovljeno, da je osebne podatke pridobivala in jih posredovala podjetju Epc slovenska odvetniška družba, kar je po mnenju informacijskega pooblaščenca nezakonito. Zato je z odločbo odredil izbris vseh do tedaj nezakonito pridobljenih osebnih podatkov, odvetniški družbi pa prepovedal nadaljnje pridobivanje osebnih podatkov, če jih zbira zgolj z namenom posredovanja podjetju Epc. V primeru, ko podatkov ne potrebuje za opravljanje odvetniškega zastopanja, namreč do teh podatkov ni upravičena.

Odločba informacijskega pooblaščenca, da so bili osebni podatki nezakonito pridobljeni, ne pomeni, da so potrošniki, ki parkirnine niso plačali, zaradi odločbe oproščeni plačila, saj lahko upniki iz tujine, ki razpolagajo s številko registrske tablice, podatke o vozniku pridobijo tudi na zakonit način.

Odvetniška družba je zoper odločitev informacijske pooblaščenke sicer že napovedala upravni spor.

Poleg slovenskih državljanov, ki priznavajo, da parkirnine niso poravnali, so se nam oglasili tudi takšni, ki pravijo, da so parkirnino plačali. Tako je slovenski državljan, ki je oktobra 2015 parkiral v Zagrebu prejel obvestilo o prekoračenem času parkiranja, vendar se z očitanim ni strinjal in je upravljavcu parkirišča poslal ugovor. Z ugovorom je bil neuspešen, zato je znesek v višini 60 HRK v začetku novembra poravnal z nakazilom na njegov transakcijski račun. Po skoraj letu in pol pa je od podjetja Epc prejel opomin v višini 60,50 evrov s pozivom, da naj znesek poravna v 28 dneh ali pa poda ugovor, sicer bo prejel nov opomin z obrestmi. Opominu je seveda ugovarjal, vendar je prejel le avtomatični odgovor, »da podjetje preverja okoliščine njegove izjave, kar lahko traja do 42 dni«.

Primer smo posredovali v reševanju Evropskemu potrošniškemu centru v Veliko Britanijo, ki trenutno še obravnava zadevo.

Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine

Nekateri upravljavci parkirišč so se odločili, da neplačane obveznosti poskusijo izterjati tudi preko hrvaških notarjev. Tako je več tisoč slovenskih državljanov prejelo izvršbe, ki prav tako kot opomini slovenskih odvetnikov, vključujejo nesorazmerno visoke stroške (tako je npr. terjatev iz 28 KUN narasla na 1.263 KUN).

Vendar pa je ta gordijski vozel presekalo Sodišče EU, ki je hrvaško ureditev presojalo tako z vidika Uredbe (ES) št. 805/2004 (evropski nalog za izvršbo) kot tudi Uredbe (EU) št. 1215/2012 (izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah). Sodišče je v zadevi C-484/15 (Ibrica Zulfikarpaši proti Slavenu Gajerju) odločilo, da sklepa o izvršbi, ki ga izda notar na Hrvaškem na podlagi verodostojne listine, ni mogoče potrditi kot evropski nalog za izvršbo ter ga tako ni mogoče izvršiti v drugi državi članici. V sodbi C-551/15 (zadeva Pula Parking, d.o.o. proti Svenu Klausu Tederahnu) pa je odločilo, da notarji na Hrvaškem niso organ za pošiljanje sodnih in zunaj sodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah oziroma niso zajeti s pojmom »sodišče«.

Če prejemnik notarskemu sklepu ne bo ugovarjal, bo ta postal pravnomočen, a ga v skladu z zgoraj navedeno sodbo ne bo mogoče izvršiti v Sloveniji. Vendar se je na uradne listine bolje odzvati. Zato svetujemo, če 8 dnevni rok za ugovor na to listino še ni potekel, da slovenski potrošniki vložijo ugovore zoper sklepe hrvaških notarjev s sklicevanjem na njihovo stvarno nepristojnost (odločitvi Sodišča EU v zadevah C-484/15 in C-551/15). Pri tem si lahko pomagajo z vzorcem ugovora. 

Po vloženem ugovoru pa naj vzpostavijo kontakt z upravljavci parkirišč in z njimi poskušajo doseči dogovor o plačilu dnevne parkirne karte in zakonskih zamudnih obresti, da bi s tem preprečili, da bi upnik ponovno sprožil postopek za izvršbo, vendar tokrat pred pristojnim sodiščem.

Na stvarno nepristojnost hrvaških notarjev pa se ne bodo mogli sklicevati slovenski državljani, ki imajo na Hrvaškem prijavljeno premoženje. V tem primeru je le-to lahko predmet notarske izvršbe po hrvaškem nacionalnem pravu. Po mnenju hrvaških odvetnikov je namreč predpogoj za stvarno pristojnost notarja prijavljeno prebivališče dolžnika na Hrvaškem ali pa premoženje na Hrvaškem.

Če potrošnik ne bo poravnal dolga, hrvaškim upnikom še vedno ostaja možnost izterjave neplačane parkirnine preko sodišča. V skladu s 225. členom hrvaškega Zakona o obveznim odnosima terjatve zastarajo v roku petih let (od dne, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti), če z zakonom ni določen drugi zastaralni rok (relativno zastaranje). Absolutno zastaranje nastopi s potekom desetih let.

Foto: depositphoto