Evropski potrošniški center Slovenija - Evropski potrošniški center

Združeno kraljestvo kot tretja država in državljani EU

Tik pred koncem leta je bil med Evropsko unijo (v nadaljevanju: EU) in Združenim kraljestvom (v nadaljevanju: ZK) dosežen dogovor, ki je omogočil "mehki izstop" ZK iz EU. Vsi postopki izstopa še niso zaključeni, dokler sporazuma ne potrdi še evropski parlament – do takrat bo ta v začasni uporabi.

Z izstopom se ZK v odnosu do EU opredeljuje kot tretja država - dobavitelji izdelkov iz ZK bodo po novem uvozniki v EU, medtem ko bodo distributerji blaga in storitev, usmerjeni na trg ZK, izvozniki iz EU. Območje Severne Irske je zaradi meje z Republiko Irsko urejeno s posebnim protokolom, ki določa, da Severna Irska ostane na enotnem trgu EU za blago in v svojih pristaniščih uporablja carinske predpise EU.

Evropska komisija (v nadaljevanju: EK) je še pred dokončnim brexitom nekatere deležnike opozorila na njihov pravni položaj po koncu prehodnega obdobja: »Na področju varstva potrošnikov pravo EU določa, da se za pogodbo, ki jo potrošnik sklene z osebo, ki opravlja poklicno dejavnost v drugi državi članici, in ki na kakršen koli način usmerja tako dejavnost v državo, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče, uporablja pravo države, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče. Lahko se izbere drugo pravo, vendar taka izbira potrošnika ne sme prikrajšati za zaščito, ki mu jo zagotavlja pravo v državi običajnega prebivališča, od katerega ni dovoljeno odstopanje z dogovorom po tem pravu.«.

Na tej podlagi bodo sodišča držav članic EU še naprej uporabljala pravila EU o varstvu potrošnikov, čeprav bo prodajalec iz Združenega kraljestva, pod pogojem, da ta svojo dejavnost usmerja v Slovenijo oz. v EU. Prodajalci naj bi jasno navedli, da ponujajo svoje blago tudi v drugih državah, saj se potrošniki ne morejo zlahka zanašati zgolj na to, da je spletna trgovina predstavljena tudi v njihovem jeziku ali da objavljeni kontaktni podatki vključujejo npr. slovensko klicno številko z mednarodno klicno kodo +386. Končna presoja ali je neka dejavnost usmerjana v drugo državo je sicer v pristojnosti nadzornega organa. Če prodajalec iz ZK usmerja svojo dejavnost tudi v države članice, bodo sodišča še zmeraj upoštevala pravila, določena v:

• direktivi o nepoštenih poslovnih praksah;
• direktivi o pravicah potrošnikov;
• direktivi o nedovoljenih pogojih v pogodbah;
• direktivi o prodaji potrošniškega blaga in z njim povezanimi garancijami;
• direktivi o označevanju cen;
• direktivi o paketnih potovanjih;
• uredba o naslovitvi neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije;
• splošna uredba o varstvu podatkov.

Stanje pravic in varstva evropskih potrošnikov po brexitu

Zakonodaja ZK (vključno s potrošniško zakonodajo), ki odraža določbe EU, zaenkrat ostaja enaka. Potrošniki ob nakupih znotraj EU in EGP na podlagi predpisov EU uživajo enotno minimalno raven zaščite, to pa ni več samoumevno v primeru nakupov v ZK. V primerih težav s prodajalcem izven EU/EGP predstavlja finančna reklamacija (chargeback) še najbolj priročno možnost uveljavljanja potrošniških pravic, sicer je to možno zgolj še v okviru sodnih postopkov, kar pa ni niti enostavno niti poceni.

V primeru spora s ponudnikom iz ZK bodo morali slovenski potrošniki pri uveljavljanju svojih pravic najprej pridobiti odločbo slovenskega sodišča, to pa bo moralo proučiti še sodišče v ZK, pri čemer lahko - glede na možne razlike v zakonodaji - pride tudi do drugačnih sklepov sodišča. Uveljavljanje pravic bo po brexitu vsekakor oteženo in pogojeno z logističnimi izzivi.

Platforma za spletno reševanje sporov (SRS) ne bo več na voljo za državljane ZK, z nje bodo umaknjeni tudi naslovi organov za alternativno reševanje sporov (ARS). Organi ARS bodo sicer še zmeraj na voljo za potrošnike iz EU, vendar se bodo morali potrošniki na njih obračati preko objavljenih kontaktnih podatkov in ne več preko platforme SRS – ta namreč deluje le na notranjem trgu in za potrebe izvajanja Direktive 2013/11 o alternativnem reševanju potrošniških sporov.

Evropski postopek v sporih majhne vrednosti bo možen v vseh primerih, predloženih do 31. decembra 2020, pri čemer se bo uporabljala evropska zakonodaja.

V razdelku "Pregled po področjih" predstavljamo najbolj nujne informacije, ki lahko potrošnikom koristijo pri načrtovanju bodočih potovanj in nakupov v ZK.

Evropski potrošniški center v ZK

Delo EPC ZK bo zaenkrat potekalo brez odstopanj, čeprav je urad z brexitom formalno prenehal biti del mreže EPC; v tekočem letu se bo nadaljevala obravnava primerov, ki so bili posredovani do konca leta 2020, prav tako se bodo do nadaljnjega še naprej sprejemali in obravnavali primeri iz tekočega leta.

Po vsej verjetnosti pa bo za primere, posredovane v letu 2021, oteženo pravno varstvo in izvrševanje pravic, tudi zaradi logističnih izzivov.

V kolikor se bo Združeno kraljestvo z Evropsko unijo dogovorilo za sofinanciranje po pravilih kot jih imata evropski potrošniški center na Norveškem in Islandiji, se bo EPC v ZK znova formaliziral kot del Mreže evropskih potrošniških centrov in tudi ohranil svojo vlogo v mreži.