Novosti ZPotK-2

Pravice potrošnikov pri sklepanju kreditnih pogodb po ZPotK-2

S 3. marcem se je pričel uporabljati nov Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2), ki je bil v Državnem zboru RS sprejet konec lanskega leta. Zakon na novo ureja predvsem področje kreditnih pogodb za nepremičnino, med drugim vsebuje vrsto različnih ukrepov za spodbujanje skrbnega in odgovornega ravnanja kreditodajalcev, potrošnikov ter kreditnih posrednikov. Prav zaradi pogosto neodgovornega ravnanja udeležencev na trgu, vključno s kreditnimi posredniki in nebančnimi dajalci kreditov, so se v preteklosti pojavljale številne težave.

Ena takih je povezana s krediti v švicarskih frankih, ki so jih potrošniki najemali zaradi takrat ugodnih obrestnih mer, pri tem pa bodisi niso bili seznanjeni s tveganji, povezanimi z nihanjem menjalnega tečaja, bodisi tveganja niso pravilno razumeli. Po novem imajo potrošniki v primeru najema kredita v tuji valuti pravico do pretvorbe kredita za nepremičnino iz tuje valute v domačo, kadar skupna vrednost preostalega zneska kredita za več kot 10% odstopa od skupne vrednosti preostalega zneska kredita, ki bi veljala, če bi se uporabljal menjalni tečaj, dogovorjen ob sklenitvi kreditne pogodbe za nepremičnino. Poleg tega mora kreditodajalec potrošniku redno pošiljati opozorila v zvezi z zvišanjem skupnega zneska kredita, ki ga mora potrošnik še plačati, pravico potrošnika do pretvorbe kredita iz tuje valute v domačo ter pojasnilo o morebitnih drugih mehanizmih omejitve tveganj, ki jim je izpostavljen potrošnik zaradi spremembe tečaja.

Zelo pomembna pravica, ki jo imajo potrošniki pri sklepanju kreditnih pogodb, je pravica do informacij. Pred sklenitvijo kreditne pogodbe za nepremičnino mora kreditodajalec ali kreditni posrednik zagotoviti jasne in razumljive splošne informacije o kreditni pogodbi, v pisni obliki. Ko prejme informacije o potrošnikovih potrebah, finančnem položaju in željah, mora predhodne informacije predložiti tudi na enem od predpisanih obrazcev, odvisno od tega, ali gre za kreditno pogodbo za nepremičnino ali drugo kreditno pogodbo. Tako potrošnik lažje primerja ponudbe različnih kreditodajalcev in se odloči, katera mu najbolj ustreza. Kreditodajalec mora v primeru kreditne pogodbe za nepremičnino z efektivno obrestno mero, potrošnika seznaniti tudi s tem povezanimi tveganji ter mu za lažjo predstavo zagotoviti grafični prikaz nihanja referenčne obrestne mere za zadnjih 10 let. Na potrošnikovo željo mu mora zagotoviti brezplačen izvod kreditne pogodbe, ki vsebuje vse z zakonom predpisane pogodbene informacije. Po podpisu pogodbe ima potrošnik na voljo 14 dni, da od pogodbe odstopi, brez da bi za to moral navesti razlog.

V primeru kreditne pogodbe za nepremičnino ima potrošnik že po prejemu zavezujoče ponudbe na voljo 7 dni za razmislek o ponudbi, o čemer ga je kreditodajalec dolžan obvestiti.

V času trajanja kreditne pogodbe je dolžnost kreditodajalca, da potrošnika periodično obvešča o spremembi kreditne obrestne mere, skupaj z višino referenčne obrestne mere in novim zneskom rednih plačil.

Kreditodajalci ali kreditni posredniki lahko potrošnikom sedaj nudijo tudi svetovalne storitve, ki jih izvajajo ločeno od odobritve kredita ali kreditnega posredništva, praviloma proti plačilu. Namen svetovalnih storitev je potrošniku priporočiti najprimernejšo kreditno pogodbo, glede na njegove želje in potrebe. Priporočilo svetovalca lahko temelji na preučitvi kreditnih pogodb iz lastnega nabora ali pa na širšem naboru kreditnih pogodb kreditodajalec, ki poslujejo v Sloveniji, o čemer kreditodajalec ali kreditni posrednik seznani potrošnika. Storitve svetovanja lahko zagotavljajo le ustrezno usposobljene osebe.

Pomembna novost je, da kreditodajalci v postopku ocenjevanja kreditne sposobnosti ne preverjajo več le prihodkov potrošnika, temveč tudi izdatke, saj je zagotavljanje odgovornega dajanja in tudi najemanja kreditov eden od poglavitnih ciljev zakona. Kreditodajalci informacije za oceno kreditne sposobnosti pridobijo od potrošnika, kreditnega posrednika in iz zbirke osebnih podatkov- centralnega kreditnega registra. Potrošnik je za resničnost podatkov odgovoren, posredovanje neresničnih podatkov pa ima zanj lahko negativne posledice.

Novosti so tudi na področju oglaševanja in trženja kreditnih pogodb, predvsem v povezavi s pogodbo o pomožni storitvi. Po novem ni več dovoljeno od potrošnika zahtevati, da bi ob sklenitvi kreditne pogodbe za nepremičnino, sklenil še drugo pogodbo o pomožni storitvi, razen zavarovanja nevarnosti požara in elementarnih nesreč z zavarovalno vsoto, ki ne presega višine vrednosti nepremičnine. Tovrstno zavarovanje lahko potrošnik sklene tudi pri drugem ponudniku in ne nujno kreditodajalcu. Kreditodajalec torej od potrošnika na sme zahtevati, da bi se ob sklenitev kreditne pogodbe za nepremičnino, moral odločiti tudi za npr. naložbeni produkt ali dodatno zavarovanje. Lahko pa mu ponudi sklenitev kreditne pogodbe za nepremičnino v paketu z drugimi pomožnimi storitvami, pri čemer mora biti kreditna pogodba za nepremičnino – ta je navadno pod ugodnejšimi pogoji, na voljo posebej. Takšna ponudba je dovoljena, saj potrošnika ne veže z dodatnim finančnim produktom. Pri oglaševanju ugodnejše obrestne mere zaradi sklenitve pogodbe o pomožni storitvi, mora kreditodajalec v oglasnem sporočilu jasno navesti, za katero pomožno storitev je predvidena ugodnejša kreditna obrestna mera in potrošnika seznaniti, da se ta lahko zviša, če potrošnik ne sklene pogodbe o pomožni storitvi.

Novi zakon prinaša spremembe tudi na področju dovoljenj za opravljene storitev potrošniškega kreditiranja, iz katerih med drugim izhaja, da kreditodajalci, ki jim je dovoljenje izdalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ne smejo več sklepati kreditnih pogodb za nepremičnine. Potrošnik lahko preveri, ali določeni kreditodajalec izpolnjuje zakonske zahteve na podlagi nalepke. Če nalepke nima, pomeni, da mu dovoljenje ni bilo izdano.

Nasveti potrošnikom za sklepanje kreditnih pogodb:

• podrobno preberite kreditno pogodbo in se poučite o njeni vsebini. Na voljo imate vse potrebne informacije za odločitev in razumevanje tveganj, ki jih sprejemate;
• če kakšnega določila v pogodbi ne razumete, vprašajte kreditodajalca. Ta vam mora brezplačno ponuditi razlago pogodbe tako, da vam bo ta razumljiva;
• nikar ne podpisujte pogodbe, če njene vsebine ne razumete. Pred podpisom pogodbe imate v primeru kreditne pogodbe za nepremičnino po zakonu na voljo sedem dni za razmislek in proučitev njene vsebine, zato lahko pogodbo pred podpisom preberete doma in se o njej tudi s kom posvetujete. Če ste kljub temu pogodbo podpisali in kasneje ugotovili, da bi bilo bolje, da pogodbe ne bi sklenili, lahko v 14 dneh od nje odstopite brez navedbe razloga, vendar boste kreditodajalcu v primeru, da ste kredit že izčrpali, morali najpozneje v 30 dneh vrniti znesek kredita skupaj z obrestmi do dneva, ko ste mu posredovali pisno obvestilo o odstopu.