Pojmovnik o potrošniških kreditih

Izjava, s katero zaposlena oseba dovoljuje oz. naroča, da delodajalec ob izplačilu osebnega dohodka del plače avtomatsko nakaže njegovemu (delavčevemu) upniku (npr. banki za kredit). Ima učinek sklepa o izvršbi, od katerega pa se razlikuje po tem, da je prepoved odobril sam delavec (dolžnik).

Obresti, ki jih dobiva upnik (banka) za posojen denar.

Odplačevanje kredita.

Navadno je pripravljen v obliki preglednice, ki prikazuje odplačevanje kredita skozi odplačilno dobo po kapitalizacijskih obdobjih. Za vsako kapitalizacijsko obdobje so izračunani obresti, razdolžnina in ostanek glavnice kredita. Od kapitalizacijskega obdobja je odvisna dinamika odplačevanja kredita oz. pogostost odplačil, npr. mesečno, trimesečno, polletno, letno.

Obresti, ki se obračunajo na začetku obračunskega obdobja. Izhodišče za računanje obresti po tem načinu je končna vrednost glavnice, se pravi vrednost ob koncu obračunskega obdobja. Pri vseh anticipativnih poslih mora biti izrecno navedeno, za kakšen obračun obresti gre. Če take navedbe ni, ima komitent pravico zahtevati obračun obresti z upoštevanjem zakonitosti dekurzivnega izračuna oz. obračun obresti ob koncu obračunskega obdobja.

Vnaprej določen znesek za odplačevanje posojila ali kredita v določenem obdobju. Sestavljena je iz obresti in razdolžnine (dela glavnice, ki se odplačuje z anuiteto), njena višina je odvisna od višine glavnice, obrestne mere in dobe odplačevanja kredita. Mesečna anuiteta je mesečni obrok vračila kredita. Pri spremenljivi obrestni meri se spreminja tudi del anuitete, ki je namenjen odplačilu glavnice.

Odplačevanje, pri katerem kreditojemalec dolg odplačuje v enotnem znesku, iz katerega se najprej odplačajo obresti za obdobje med dvema plačiloma, ostanek zneska pa pomeni razdolžnino, za katero se dejansko zmanjša njegov dolg.

Namenski potrošniški kredit, namenjen izključno nakupu novega ali rabljenega avtomobila na podlagi predračuna. Praviloma je obrestna mera za avtomobilske kredite nekoliko nižja od obrestnih mer drugih potrošniških kreditov.

Finančna ustanova, ki ponuja bančne storitve. Beseda banka izhaja iz francoske besede »banque« oz. italijanske »banco« in pomeni menjalno mizo.

Centralna banka Republike Slovenije, ki je neodvisna in pri opravljanju svojih nalog po Zakonu o bančništvu ni vezana na sklepe, stališča in navodila državnih ali drugih organov. Od uvedbe evra 1. januarja 2007 pri uresničevanju svojih nalog v celoti upošteva določila statuta ESCB (Evropski sistem centralnih bank) in ECB (Evropska centralna banka). Kot članica Evrosistema opravlja naloge izvajanja skupne denarne politike, soupravljanja uradne devizne rezerve držav članic, skrbi za nemoteno delovanje plačilnih sistemov in izvaja neodvisen nadzor poslovanja bank.

Ocena kakovosti in zanesljivosti poslovnega partnerja; lahko se nanaša na fizične osebe, pravne osebe in države. Običajno se ugotavlja na podlagi finančnih kazalcev (bilanca premoženja, bilanca tekočega poslovanja ipd.) in drugih relevantnih značilnosti (npr. izkušnje kadrov, tradicija, politične in varnostne razmere itd.). Metodologije za izračunavanje bonitete niso vedno enake; v mednarodnem poslovanju je v praksi bonitetna ocena, ki jo na podlagi standardiziranih in preizkušenih metodologij izdelajo neodvisne strokovne institucije.

Certifikat ali digitalno potrdilo, glej digitalno potrdilo.

Jamstvo oz. poroštvo (zavarovanje). Največkrat pod to besedo razumemo denar ali druga sredstva (nepremičnine), s katerimi se zavaruje posojilo.

Fizična ali pravna oseba, ki vam odobri ali obljubi odobritev kredita v okviru svojega poslovanja ali opravljanja svojega poklica. Ta izraz ima nasprotni pomen od »kreditojemalca«, uporablja pa se tudi izraz »kreditodajalec«.

Datum, ko banka transakcijo oz. poslovni dogodek vpiše v poslovne knjige. Večinoma gre za sistemski datum, kar pomeni, da računalniški program banke datum knjiženja vpiše samodejno.

Datum, ko pogodbeni stranki podpišeta pogodbo. To lahko storita na isti dan, lahko pa sta datuma podpisa različna. Praviloma pogodbe zajemajo določilo, da pogodba začne veljati z dnem, ko jo podpišeta obe stranki.

Temeljna računovodska predpostavka, ki pomeni, da se poslovni dogodki pripoznajo, ko so zapisani v računovodske razvide in poročani v račun.

Dan zapadlosti plačila kupca (dolžnika) za obveznosti do dobavitelja (upnika), torej datum, do katerega mora kupec nepreklicno plačati opravljeno storitev ali kupljeno blago in s tem poravnati svoj dolg.

Dekurzivno obrestovanje je obrestovanje, pri katerem se obresti pripišejo glavnici izračunajo na koncu kapitalizacijskega obdobja - to je obdobje za katerega se računajo obresti.

Digitalno potrdilo je potrdilo v elektronski obliki, ki povezuje podatke za preverjanje elektronskega podpisa z določeno osebo (imetnikom potrdila) ter potrjuje njeno identiteto.
Digitalno potrdilo vsebuje javni in zasebni ključ ter informacijo o njegovem imetniku, ki ju podpiše oseba ali institucija, ki ji zaupamo. Javni ključi potrdil so objavljeni v splošno dostopnih imenikih ali na spletnih straneh. Poenostavljeno rečeno, digitalno potrdilo je elektronska osebna izkaznica imetnika potrdila.

Direktna odobritev je kreditni plačilni instrument, ki se uporablja za izvršitev plačil v manjših zneskih za večje število upravičencev.

Diskont so obresti, ki se odbijejo pri nakupu nedospele terjatve. Z drugimi besedami je diskont nadomestilo, ki ga dobi kupec terjatve zato, ker zagotovi likvidnost in prevzame tveganje, da bo terjatev plačana.

Oseba, ki dolguje denar drugi osebi ali podjetju. Izraz ima nasprotni pomen kot »dajalec kredita«. Lahko se uporabi tudi izraz »kreditojemalec« ali »potrošnik«.

Dospelost je trenutek, ko postane neka obveznost izterljiva in se lahko zahteva njena izpolnitev.

Dovoljena prekoračitev (okvirni kredit) pomeni možnost koriščenja kratkoročnih kreditov, ki jih banke odobravajo svojim komitentom. To pomeni, da kreditno sposobna oseba lahko avtomatično koristi določen znesek sredstev, ki presega njegova dejanska sredstva. Najbolj pogosta oblika je redni ali izredni limit na transakcijskem računu posameznika.

Medbančna obrestna mera, po kateri si največje banke z evroobmočja posojajo denarna sredstva za različne ročnosti (npr. en teden, en mesec, tri mesece, šest mesecev, eno leto).

Ta obrestna mera predstavlja celotne stroške, ki jih ima potrošnik s kreditom, in je izražena kot letni odstotek odobrenega zneska kredita. EOM vključuje vse s kreditom povezane stroške, kot so denimo obresti, provizije, davki in vsakršni drugi stroški.

Obrestna mera, ki je določena ob sklenitvi kreditne pogodbe za celotno obdobje veljavnosti pogodbe in se je ne sme spreminjati. Sem lahko spadajo tudi pogodbe, v katerih je opredeljenih več kreditnih obrestnih mer za različna obdobja, za katera velja zgolj določena obrestna mera.

Najvišja oblika jamstva. Gre za zavezo banke, da bo obveznost na določen dan izpolnila ne glede na to, ali je bil posel, na podlagi katerega je bila dana garancija, izpeljan (če ne gre za pogojno garancijo) ali ne. Zanjo veljajo posebna pravila mednarodne bančne prakse.

Tisti del kredita, ki pomeni osnovni znesek, ki ga dolžnik dolguje upniku. Glavnica se mora jasno ločevati od obresti.

Nenamenski kredit, ki ga banka odobri posamezniku za namen, ki ni določen in obvezujoč. Znesek kredita banka nakaže na transakcijski račun kreditojemalca.

Zastavna pravica na nepremičnini, s katero je zavarovana kreditna pogodba in se običajno sklene pri nakupu nepremičnine. V takšni pogodbi je običajno sama nepremičnina uporabljena kot jamstvo. Direktiva o potrošniških kreditih (DPK) ne vključuje kreditov, zavarovanih s hipoteko na nepremičnini.*

*V skladu s slovensko zakonodajo veljalo določbe potrošniške zakonodaje tudi za kredite, zavarovane s hipoteko.

Dolgoročni kredit, ki ga lahko banke in druge finančne institucije odobrijo potrošnikom ali pravnim osebam, za zavarovanje denarnih terjatev pa se vzpostavi hipoteka na nepremičnino v korist banke oziroma kreditodajalca. Običajno so hipotekarni krediti stanovanjski: nepremičnina, ki se kreditira, ali kakšna druga nepremičnina se zastavi kot jamstvo za plačilo kreditnih obveznosti. Pogosto je zaradi tovrstnega zavarovanja odplačila obrestna mera nižja od preostalih nenamenskih kreditov.

Ukrep, namenjen prilagajanju inflaciji in njenim neželenim učinkom. V praksi to pomeni prilagajanje zneska, ki je bil dogovorjen s pogodbo (npr. znesek odplačila kredita, zavarovalne police …), zunanjemu kriteriju, npr. rasti življenjskih stroškov. Tako ostaja realna vrednost nespremenjena, nominalna vrednost pa se spreminja s spremembo indeksa rasti življenjskih stroškov.

V tržnem gospodarstvu se cene izdelkov in storitev lahko vedno spremenijo. Nekatere se zvišajo, druge pa znižajo. O inflaciji govorimo takrat, ko pride do splošnega zvišanja cen izdelkov in storitev, ne le cen posameznih artiklov. Zaradi tega lahko za en evro kupimo manj – ali povedano drugače, evro je vreden manj kot prej.

Pripomoček, ki potrošniku daje osnovne informacije o želeni storitvi (npr. kreditni obveznosti, znesku obresti za vezavo sredstev ipd.). Upošteva pogoje in predpostavke, veljavne na dan izračuna. Informativni izračun za banko ni zavezujoč

Obresti, ki se obračunajo za čas od črpanja (porabe) do začetka odplačevanja kredita.

Tista obrestna mera, ki jo uporabljamo pri določenih poslih kot izhodišče. Primer so obrestne mere pri kreditiranju pravnih oseb, kjer banka izhodiščni obrestni meri dodaja še odstotne deleže, ki so odvisni od bonitete kreditojemalca in njegovih drugih relevantnih lastnosti.

Pretvorba dohodka, ki ga pričakujemo v prihodnje, v glavnico (kapital). Ko govorimo o kapitalizaciji obresti, mislimo na tiste obresti, ki postanejo del glavnice (kapital), kar se dogaja pri obrestno obrestnem računu. O kapitalizaciji obresti govorimo, ko se obračunane obresti ne plačujejo, ampak se pripisujejo k dolgu in se plačajo skupaj z glavnico.

Obdobje med dvema zaporednima pripisoma (obračunoma) obresti.

Pojem plačilna kartica zajema različne vrste kartic, s katerimi je mogoče opravljati brezgotovinsko plačilo blaga ali storitev in dvigniti gotovino na bančnem avtomatu.
Glede na izdajatelja se plačilne kartice ločijo na:
* bančne (izdajajo jih banke),
* podjetniške (izdajajo jih trgovska podjetja),
* partnerske (izdajajo jih podjetja v sodelovanju z bankami),
* licenčne (izdajajo jih banke ali podjetja v sodelovanju s podjetji v tujini, ki so nosilci kartic – MasterCard, Diners, Visa itd.).
Glede na funkcijo, ki jo kartice opravljajo, ločimo:
• predplačniške (lahko jih kupimo vnaprej in po uporabi zavržemo – telefonske kartice – ali pa jih vnaprej napolnimo in jih nato uporabimo za plačevanje različnih storitev – telefon, parkirnina itd.),
• debetne (kartice, vezane na transakcijski račun, kjer nas izdajatelj kartice za nakup blaga oz. storitve in dvig gotovine obremeni takoj – npr. BA, Maestro),
• kreditne oz. kartice z odloženim plačilom (izdajatelj kartice nas s stroški nakupov oz. dvigi gotovine obremeni samo enkrat v mesecu, do dneva plačila pa nas kreditira – Activa, Visa, MasterCard, Diners, Karanta itd.),
• posojilne (izdajatelj nam z njimi omogoča nakup ali porabo gotovine na obročno odplačevanje).
Danes je vse več kartic kombiniranih, saj združujejo več kot le eno funkcijo. Pojem plačilna kartica zajema različne vrste kartic, s katerimi je mogoče opravljati brezgotovinsko plačilo blaga ali storitev in dvigniti gotovino na bančnem avtomatu.
Domače kartične sheme so Activa, Karanta in BA, mednarodne pa MasterCard, Maestro, Visa, Vpay ipd.

Pomeni uresničitev ekonomskega načela, da moramo iz začetne glavnice s konformno obrestno mero pri pogostejši kapitalizaciji (mesečni) dobiti enako končno vrednost glavnice kot pri celoletni kapitalizaciji in izhodiščni letni obrestni meri.

Je izračun, pri katerem je obrestna mera prilagojena pogostejšemu plačevanju obresti. Matematično to izvedemo tako, da letne obrestne mere ne delimo z meseci ali dnevi, temveč korenimo. In nato korena ne množimo z meseci ali dnevi, temveč potenciramo.

Nenamenski ali namenski kredit, ki ga banka odobri kreditojemalcu za obdobje vračila do enega leta. Za potrošnika je pomembno, da je to večinoma kredit, kjer banka nakaže znesek na račun kreditojemalca, ta pa z njim prosto razpolaga. Kredit je lahko tudi namenski, kar pomeni, da banka nakaže denar dobavitelju blaga na podlagi predračuna. Kredit se praviloma vrne z mesečnim odplačevanjem.

Plačilno sredstvo v obliki plastične kartice, ki jo izda finančna ustanova (institucija), trgovina ali drugo podjetje. Imetnik kreditne kartice si lahko izposodi sredstva, npr. za določen nakup.

Finančna sposobnost dolžnika, da bo kredit vrnil in plačal pripadajoče obresti. Banka jo ugotavlja na podlagi prihodkov dolžnika in jo izraža v deležu od teh prihodkov v določenem obdobju.

Določila o trajanju, zavarovanju in drugih značilnostih kredita ter pripadajočih obrestih.

Kreditno plačilo SEPA je plačilo, ki ga odredi plačnik v breme svojega računa ter ga pošlje v izvršitev svojemu ponudniku plačilnih storitev.

Tveganje nastanka izgube, ki je posledica dolžnikove nezmožnosti, da zaradi kateregakoli razloga ne izpolni v celoti svoje finančne ali pogodbene obveznosti.

Londonska medbančna obrestna mera, po kateri si reprezentativne banke medsebojno ponujajo depozite (posojajo denar) za določeno ročnost.

Javna listina, ki dokazuje strokovno usposobljenost posameznika za samostojno opravljanje dela na nekem področju. Na bančnem področju morajo imeti zaposleni za prodajo zavarovalnih produktov ustrezno licenco, s katero dokazujejo svojo strokovnost in usposobljenost, licenca pa jim omogoča tudi pridobitev dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje te dejavnosti.

Izraz izhaja iz besede, ki pomeni mejo. V bančnem jeziku je to znesek največje dovoljene prekoračitve (negativnega stanja) na računu; je tudi oblika kredita, ki ga banka dovoli stranki, da lahko prek svojega transakcijskega (osebnega) računa za določen čas uporablja določen znesek, tudi če nima lastnih sredstev na njem. Za znesek izkoriščenega limita so določene višje obresti; če se dovoljeni limit prekorači, banka zaračunava še višje obresti, ki so običajno enake zamudnim obrestim. Limit lahko pomeni tudi omejitev oz. skupno vrednost nakupov ali/in dvigov gotovine, ki jih posameznik lahko opravi s plačilno kartico, pri čemer poznamo več vrt limitov (dnevni, mesečni, za dvige, za nakupe itd.).

Posebna oblika financiranja uporabe predmetov. Poznamo finančni in operativni lizing. Razlika med njima je, da pri finančnem lizingu obstaja možnost, da lastninska pravica preide na lizingojemalca, pri operativnem pa ne.

Posojilo zavarovano z zastavo nematerializiranih vrednostnih papirjev. Poleg teh je pri lombardnih kreditih zavarovanje lahko tudi bančni depozit ali pa celo polica življenjskega zavarovanja, ki ima določeno vrednost. Pomembno je, da je zavarovanje lahko hitro unovčljivo.

Obrestna mera, ki jo banka zaračunava za posojila, dana na podlagi zastave vrednostnih papirjev.

Odlog plačila zapadlih obveznosti, za katerega se stranka z banko dogovori takrat, ko ji v določenem obdobju ne bo uspelo plačevati obveznosti do banke (navadno gre pri tem za odplačevanje kredita). Stranka naj ne čaka in naj se z banko o možnosti moratorija dogovori čim prej. Za moratorij in njegovo obliko se stranka in banka dogovorita s posebnim dogovorom, ki opredeli trajanje moratorija, morebitne stroške, spremembo obrestne mere in časa odplačila kredita ter morebitne druge pogoje.

Navadno se med moratorijem zahteva plačilo obresti, glavnica pa je predmet moratorija. Včasih pa banke pri stanovanjskih kreditih ponujajo moratorij že na začetku odplačilne dobe.

Je namensko pravno razmerje med upnikom, ki da neko stvar – denarna sredstva - na up dolžniku, in dolžnikom. Gre za natančno določen predmet financiranja in določene pogoje, ki veljajo samo za tovrstne kredite.

Posojilo ni isto kot kredit, saj je posojilo le kupčija, s katero se med strankami ustanovi kredit (kreditno razmerje).

Predmet financiranja ni natančno določen, zato lahko kreditojemalec denar, ki ga najame, porabi po svoji volji.

Prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami. Sestavni del nepremičnine so tudi vse njene sestavine, kar pomeni, da so vsi objekti in zgradbe na zemljišču, nad ali pod njim sestavina nepremičnine.

Pravna oseba s sedežem v tujini ali fizična oseba s stalnim prebivališčem v tujini. Tujec je fizična oseba, ki ni državljan Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji stalno prebivališče ali dovoljenje za bivanje, veljavno najmanj šest mesecev.

Na letni ravni določena enovita obrestna mera, ki poleg osnovne obrestne mere vključuje tudi določen pribitek.

So denarno nadomestilo upniku za odrekanje določenemu znesku denarja, ki ga je prepusti dolžniku za določen čas.

Mera za obrestovanje denarja, izražena v odstotkih. Pove nam, koliko denarnih enot nadomestila v določenem obdobju plačamo za vsakih 100 enot glavnice.

Odplačevanje kredita se po navadi razdeli na enake ali različne zneske ‒ obroke. Te lahko stranka odplačuje v določenih časovnih obdobjih skupaj z obrestmi, lahko pa po dogovoru plačuje posebej obresti in posebej obroke. Stranka in banka se o načinu in višini obroka dogovorita s pogodbo.

Ovrednotenje vaše (torej potrošnikove) zmožnosti vračila denarja, ki si ga nameravate izposoditi. Lahko temelji na informacijah, ki jih posredujete dajalcu kredita ali kreditnemu posredniku, in/ali na informacijah pridobljenih iz zbirke osebnih podatkov.

Ugotavljanje vseh okoliščin, ki lahko vplivajo na verjetnost uresničitve posameznega načrtovanega primera, dogodka, npr. ocena tveganja vračila kredita.

Začasen odlog vaših plačilnih obveznosti skladno z dogovorom in pod določenimi pogoji. Če denimo ne morete plačati zadnjega obroka, ker ste izgubili službo, vam lahko odobrijo odlog plačila, dokler si ne opomorete.

Kreditna pogodba, ki je sklenjena za nedoločen čas, in vključuje kredite, ki jih je treba odplačati v celoti v določenem roku ali po njem, in so po odplačilu zopet na voljo za črpanje. To pomeni, da lahko do določenega limita tak kredit večkrat uporabite (črpate in odplačate).

Enostranska prekinitev pogodbenega razmerja zaradi neizpolnjevanja pogodbenih določil ene od pogodbenih partneric/partnerjev.

Okvirni kredit omogoča večkratno črpanje sredstev v celotnem obdobju trajanja kredita, skladno s potrebami in željami stranke. Pri potrošnikih se največkrat uporablja pojem limit, pri pravnih osebah pa limit ali okvirni kredit. Sredstva okvirnega kredita se nakažejo na transakcijski račun stranke, poraba je nenamenska, obresti pa se obračunavajo le na počrpani del sredstev.

Plastična kartica, ki jo običajno izda banka in je povezana z računom, ki imetniku omogoča elektronski dostop do njegovega bančnega računa. V nasprotju s kreditno kartico plačila, opravljena s plačilno kartico, takoj bremenijo račun imetnika.

Vnaprej določen denarni znesek ali druga premoženjska korist, ki jo mora plačati ena stranka drugi, če pogodbe ne izpolni ali jo izpolni z zamudo. Za denarne obveznosti to ne velja, saj se za čas zamude plačujejo zamudne obresti. Zato se v bančnem poslovanju za bančne storitve pogodbene kazni ne uporabljajo. Ima namen utrditve pogodbene obveznosti.

Obresti, o katerih se dogovorita upnik in dolžnik in tečejo v obdobju od nastanka denarne obveznosti do njenega plačila.

Pravni posel oz. pogodba, s katero se porok zaveže, da bo izpolnil veljavno in dospelo obveznost dolžnika, če ta ne bi izpolnil svoje obveznosti nasproti upniku. Gre za enostransko obveznostno pogodbo, pri kateri je zavezan samo porok, upnik pa je zgolj upravičen. Stranki poroštvenega razmerja sta tako zgolj upnik in porok, pri tem sodelovanje dolžnika ni potrebno, je pa v poslovno praksi običajno. V bančništvu so poroštva najpogostejša pri kreditiranju.

S posojilno pogodbo se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oz. enako količino stvari iste vrste in kakovosti.

Oseba, ki kupuje izdelke ali plačuje storitve za osebno rabo, tj. za namene, ki niso povezani z njenim delom, poslovanjem ali poklicem.

Kreditna pogodba, ki je neposredno ali izključno povezana z nakupom določenega blaga ali storitev.

Ena od pravic, ki jih potrošnikom zagotavlja Direktiva o potrošniških kreditih. Skladno s to pravico lahko odstopite od kreditne pogodbe v 14 koledarskih dneh od njenega podpisa (sklenitve), ne da bi morali navesti razlog za odstop. V tem primeru morate plačati glavnico in obresti ter morebitne nepovratne stroške kredita, ki jih je dajalec kredita že plačal in si jih ne more povrniti. Plačilo mora biti izvršeno brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v 30 dneh po odstopu.

Pomeni, da je kreditojemalec plačal svojo celotno obveznost pred pogodbeno dogovorjenim rokom.

Delno ali celotno odplačilo kredita pred potekom obdobja, ki je bilo sprva predvideno. V primeru predčasnega odplačila je dajalec kredita upravičen do nadomestila do morebitnih stroškov, ki so neposredno povezani s predčasnim odplačilom kredita (nadomestilo za izgubo prihodka). Nadomestilo se lahko zahteva le za obdobje, za katerega je bila dogovorjena fiksna (nespremenljiva) kreditna obrestna mera.

Plačilo anuitete pred datumom, ki je pogodbeno določen z amortizacijskim načrtom za odplačilo posojila. Če je v pogodbi tako dogovorjeno, se za predčasno plačilo anuitete priznajo znižane obresti za čas od datuma dejanskega plačila anuitete pa do datuma, ko bi sicer morala biti anuiteta najpozneje plačana.

Pribitek je tisti del obrestne mere, ki ga določi posamezna banka in doda k referenčni obrestni meri. Referenčne obrestne mere (najpogostejši v Sloveniji sta euribor in libor) pa ne določa posamezna banka temveč je enaka za vse banke. Seštevek referenčne obrestne mere in dodatka predstavlja skupno - sestavljeno obrestno mero.

Glej relativna obrestna mera.

Nadomestilo za posredovanje ali izvršitev posla, navadno v odstotkih od vrednosti posla. Bančne provizije za opravljanje bančnih storitev so navedene v ceniku, ki mora biti javen (objavljen na javno dostopnih mestih, npr. v poslovni enoti, na spletni strani itd.).

Del glavnice kredita, ki ga poplačamo z anuiteto. Drugi del anuitete so obresti.

Obrestna mera, po kateri se izračunajo realne obresti. Te pomenijo dejanski dohodek posojilodajalca. Realne obresti so pomembne zlasti v obdobjih visoke inflacije. Tako ločimo dejanske obresti od tistih, katerih namen je zgolj ohranjanje vrednosti glavnice in smo jim v vsakdanjem žargonu nekdaj rekli revalorizacijske obresti.

Obrestna mera, glede na katero so opredeljeni pogoji za spreminjanje variabilne obrestne mere v kreditnih pogodbah. Pogodbeni stranki ne moreta vplivati na višino te obrestne mere.

Relativna ali proporcionalna obrestna mera je tolikokrat nižja od letne obrestne mere, kolikokrat je kapitalizacijsko obdobje krajše od enega leta.

Prikaz standardnih informacij o značilnem kreditu, ki ga mora dajalec kredita podati v oglasnih sporočilih, če omenja obrestne mere ali kakršne koli druge podatke, ki se nanašajo na stroške kredita.

Slovenski informacijski sistem bonitet. Poslovanje registra je urejeno z Zakonom o bančništvu in Zakonom o potrošniških kreditih. V njem se zbirajo in obdelujejo podatki, ki se nanašajo na zadolženost in korektnost izpolnjevanja pogodbenih obveznosti fizičnih oseb posameznikov. Ti podatki so le dodatna informacija za določitev kreditne sposobnosti, kreditodajalec pa se glede na svojo poslovno politiko in druge podatke samostojno odloči, ali bo posel sklenil ali zavrnil. Vsak državljan ima pravico do vpogleda, kaj se o njem vodi v registru, kdo je posredoval podatke in kdo je vanje vpogledoval ter s kakšnim namenom. Če ugotovi, da so v registru napake, ima pravico zahtevati njihov popravek.

Shema plačil, ki opredeljuje pravila in postopke za kreditna plačila v evrih. Opredeljuje tudi minimalno raven storitve in časovni okvir, v katerem morajo finančne institucije, ki sodelujejo v shemi, izvršiti kreditna plačila. 

S tem izrazom razumemo nominalno obrestno mero, ki v celoti izraža pričakovanje ali pri deponiranju (vlogi, depozitu) ali pri kreditiranju. Ta se lahko izrazi kot enovita (s številko zapisana) ali kot sestavljena (skupna), ki je sestavljena (seštevek) referenčne obrestne mere (euribor, libor) in obrestnega pribitka.

Najvišji znesek ali seštevek zneskov, ki vam je na voljo v okviru predlagane kreditne pogodbe.

Skupni znesek kredita s prištetimi skupnimi stroški kredita (sem so vštete vse obresti in drugi s kreditom povezani stroški).

Oseba, ki v kreditni pogodbi nastopa z vsemi pravicami in obveznostmi enako kot glavni kreditojemalec.

Narava splošnih pogojev poslovanja je specifična, saj jih v poslovnem prometu pripravlja ena od pogodbenih strank, zavezujejo pa praviloma obe pogodbeni stranki. Splošni pogoji poslovanja so posebni pogodbeni mehanizem, s katerim se ureja sklepanje pogodbenih razmerij z večjim številom strank. Pri splošnih pogojih pogodbe gre za racionalizacijo poslovanja. Pogosto se uporabljajo v primerih, ko se odjemalcem na trgu ponujajo večje količine istovrstnega blaga ali storitev (npr. telekomunikacije, dobava energentov, bančništvo, zavarovalništvo ipd.). Splošni pogoji so sestavni del pogodbe. Objavljeni morajo biti javno, na ustaljen način (pisno, na oglasni deski, v elektronski obliki). Banka mora ob sklenitvi pogodbenega razmerja upoštevati veljavne pogoje poslovanja, novi oz. spremenjeni pa veljajo le, če se stranka z njimi strinja. Stranka ima pravico brez posledic odstopiti od pogodbe, če se s spremembami splošnih pogojev ne strinja. Za stranko je pomembno vedeti, da so splošni pogoji zanjo zavezujoči, če jih je ob sklenitvi pogodbe poznala oz. bi jih morala poznati. Tako kot pogodbe tudi splošnih pogojev banka ne sme enostransko spreminjati. Banka je stranko pred sklenitvijo pogodbenega razmerja dolžna seznaniti s tveganji oz. ji pojasniti tveganja, ki jih prevzema z naravo storitve, in vse pogoje opravljanja storitve ter stroške, ki so s tem povezani. Preberite poslovne pogoje, preden podpišete pogodbo. Vprašajte oz. zahtevajte pojasnilo, če česa v besedilu ne razumete ali se s čim ne strinjate.

Celoten sklop informacij, ki jih morata dajalec kredita ali kreditni posrednik pravočasno posredovati kreditojemalcu pred sklenitvijo pogodbe. Te informacije morajo biti podane v standardni obliki, da lahko primerjate ponudbe.

Seznam storitev banke z navedbo cen. Tarifa banke mora biti javno objavljena in vsakomur dostopna. Banka stranko obvesti o uskladitvi cen – zvišanju tarife za storitve. Če se stranka s spremembo ne strinja, lahko odstopi od pogodbe.

je na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovana pravica zahtevati od določene osebe plačilo dolga, dobavo kakih stvari ali opravite kake storitve.

Primer: če imate v banki denarni depozit (vlogo, račun, depozit…) potem imate vi terjatev do banke, če pa imate v banki kredit, potem ima banka terjatev do vas.

Trajne nosilce podatkov lahko shranjujemo, do njih zlahka dostopamo in jih po potrebi reproduciramo. To je lahko papir (brošura, letak ali preprost list papirja) ali pa kak drug nosilec, ki ustreza zgoraj navedenim merilom: disketa, CD, DVD ali računalniški disk.

UPN je univerzalni plačilni nalog za domača in čezmejna plačila v evrih, ki je nadomestil stare papirne obrazce (posebno položnico, plačilni nalog). Obrazec UPN se uporablja za negotovinska plačila, gotovinska plačila, polog in dvig gotovine. 

Oseba (pravna ali fizična), ki ima terjatev do dolžnika in ki lahko od dolžnika zahteva, da nekaj da, stori, opusti ali dopusti. Praviloma uživa sodno varstvo za primer, če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni, in lahko zahteva, da država dolžnika s prisilno izvršbo prisili k izpolnitvi obveznosti.

Vsaka oseba (pravna ali fizična), ki uporablja neko bančno storitev in/ali njeno tržno pot (npr. bankomat). Uporabnik ima lahko v ta namen sklenjeno pogodbo, ki opredeljuje tudi pogoje uporabe te storitve ali poti.

Konkreten datum (dan), ko je narejena sprememba na računu. To je lahko sprememba, ki stanje na računu poveča ali zmanjša. Ta dan pa ni nujno tudi datum valute, ki pomeni dan, ki se upošteva pri obrestovanju.

Obrestna mera, ki se spreminja skozi čas. Vezana je na referenčno obrestno mero ali indeks, ki se občasno spreminjata. Če se referenčna obrestna mera ali indeks znižata, se znižajo tudi vaše obresti. Če se zvišata, se zvišajo tudi vaše obresti.

Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Varstvo osebnih podatkov je z zakonom zagotovljeno vsakemu posamezniku. Tudi banke lahko osebne podatke zbirajo le za določene in zakonite namene ter jih ne smejo nadalje obdelovati brez soglasja stranke. Vsak ima pravico izvedeti, katere podatke banka vodi o njem.

Obresti, ki jih (za kazen po višji obrestni meri) plačujemo za čas, ko zamujamo s plačilom dolžnega zneska. Za ta namen se uporablja zakonska zamudna obrestna mera, če ni s pogodbo določeno drugače. Za izračun obrestne mere lahko uporabite pripomoček, ki je objavljen na spletni strani Vrhovnega sodišča. 

Časovno opredeljen trenutek, ko se mora izpolniti neka obveznost oz. izvršiti neko dejanje. Pri depozitu npr. pomeni, da denarnemu depozitu, ki je bil vezan za določen čas, na dan zapadlosti poteče ta rok in nam je na razpolago (ni več vezan). Zapadlost anuitete pa npr. pomeni dan, na katerega moramo plačati anuiteto za kredit.

Ena izmed oblik zavarovanja bančnih terjatev. Razlikuje se glede na predmet zastave; poznamo zastavo premičnin (avto, slika itd.) ali nepremičnin ‒ hipoteka (stanovanje, hiša itd.).

Ena izmed oblik zavarovanja bančnih terjatev. Razlikuje se glede na predmet zastave; poznamo zastavo premičnin (avto, slika itd.) ali nepremičnin ‒ hipoteka (stanovanje, hiša itd.).

Pravica upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti skupaj z obrestmi in stroški poplača iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki, ki imajo vpisano zastavno pravico za njim ali je sploh nimajo. Navadno se plačilo doseže tako, da se zastavljeni predmet proda. Zastava se unovči s posredovanjem sodišča ali drugega pristojnega organa. Če je predmet zastave premična stvar, govorimo o ročni zastavi, če pa so predmet zastavne pravice nepremičnine, ki so vpisane v zemljiški knjigi, govorimo o hipoteki.

Podatki, ki jih je treba varovati. Tako mora banka ali hranilnica pri svojem poslovanju kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedela v zvezi z opravljanjem storitev za stranko in pri poslovanju s stranko. Zaupni so tudi vsi podatki o stanju hranilnih vlog in bančnih denarnih depozitov ter stanju in prometu na transakcijskih računih. Številke računov, zlasti transakcijskih, niso zaupni podatki. Zaupen podatek pa je promet na tem računu. Člani organov banke, delničarji banke, delavci banke in druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v banki oz. pri opravljanju storitev za banko na kakršenkoli način dostopni zaupni podatki, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe. Zaupni podatki se lahko posredujejo le na izrecno pisno privolitev stranke, ali če so potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih na zahtevo sodišča, ali če je to določeno z Zakonom o preprečevanju pranja denarja, ali če so ti podatki potrebni za odločitev o pravnih razmerjih med banko in stranko v sodnem sporu, ali če so potrebni v zapuščinskem postopku po umrli stranki in če to zahteva sodišče, ali zaradi izvršbe na premoženje komitenta in predložitev teh podatkov zahteva sodišče, ali če jih potrebuje Banka Slovenije ali drug nadzorni organ za potrebe nadzora, ki ga vodi v okviru pristojnosti, ali če jih potrebuje davčni organ v postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti. Do zaupnih podatkov lahko dostopajo samo z zakonom pooblaščene osebe ali na podlagi posebne sodne odločbe, če gre za izkazan pravni interes v posebnih primerih.

Kredit, ki je zavarovan z zastavo premoženja. Kreditojemalec zastavi premoženje, ki preide v last dajalca kredita, če kreditojemalec ne more odplačevati kredita (zamuja s plačilom). Primer je kredit, zavarovan z avtomobilom, ki lahko preide v last dajalca kredita, če njegov lastnik ne izpolnjuje pogodbenih finančnih obveznosti.

Garancija za izpolnitev obveznosti ali povračilo škode ob določenih dogodkih. V bančništvu se uporabljajo različne oblike zavarovanj: vplačilo zavarovalne premije pri zavarovalnici, garancija za izpolnitev obveznosti ali povračilo škode ob določenih dogodkih.
V bančništvu se uporabljajo različne oblike zavarovanj: vplačilo zavarovalne premije pri zavarovalnici, poroštvo druge osebe, zastava premičnine (depozit, plemenite kovine, umetnine itd.), zastava nepremičnine (hipoteka, zemljiški dolg). V bankah se zavarovanja običajno uporabljajo za zavarovanje odplačevanja kredita, zavarovanje limita, zavarovanje proti izgubi, kraji ali zlorabi bančnih kartic. Banke v sodelovanju z zavarovalnicami svojim komitentom lahko ponujajo tudi druge oblike zavarovanj (nezgodna, premoženjska, življenjska, zavarovanje za primer brezposelnosti itd.).

Glavni vir podatkov, ki dajalcu kredita omogoča oceno vaše kreditne sposobnosti. Podatki, ki jih vsebuje takšna zbirka osebnih podatkov, se od države do države razlikujejo; pogosto vključuje podatke o preteklih težavah z odplačevanjem kreditov. V Republiki Sloveniji je zbirka osebnih podatkov znotraj sistema izmenjave informacij o boniteti strank (SISBON), ki ga upravlja Banka Slovenije. Banke, hranilnice in druge pravne osebe morajo v navedeni sistem posredovati podatke o svojih strankah (komitentih), v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.

Pravica zahtevati poplačilo določenega denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom. Za zemljiški dolg se smiselno uporabljajo določila o hipoteki. Nastane z vpisom v zemljiško knjigo, ki ga predlaga lastnik na podlagi notarske listine, in z izstavitvijo zemljiškega pisma. Lahko pa ga ustanovi tudi hipotekarni upnik, ki svojo hipoteko v soglasju z lastnikom obremenjene nepremičnine spremeni v enega ali več zemljiških dolgov.

V kreditnem svetu se izraz »črpanje« nanaša na sredstva s kreditne linije. Preprosto povedano je to znesek, ki ga porabite.

Praviloma se pri določanju začetka ali konca obdobja za obračun obresti šteje prvi dan od začetka posla, zadnji dan pa ne. Prav tako se praviloma šteje dejansko število dni po koledarju (… 28, 29, 30, 31), z upoštevanjem dejanskega števila dni v letu (365 ali 366). V pogodbi mora biti način štetja dni natančno opredeljen.
Banka mora stranki razkriti in pojasniti posledice izbire vsakega drugačnega štetja dni, kot je opisano v prejšnjem odstavku.
 

Banke pri odobritvi kredita od kreditojemalca zahtevajo ali mu ponujajo različne vrste zavarovanj, s katerimi kreditojemalec zavaruje svojo odgovornost za izpolnitev pogodbenih obveznosti (nadaljnje odplačevanje kreditnih obveznosti tudi v primeru invalidnosti, izgube zaposlitve ali smrti).