Evropski potrošniški center Slovenija - Evropski potrošniški center

Telefonske prevare: od naročniških pasti do goljufij

Marsikomu mobilni aparat služi kot osebni računalnik – z njim ima dostop do spleta, banke, družbenih omrežij pa tudi do kratkočasnih vsebin in ostalih možnosti, ki smo jih še pred nekaj leti uporabljali le na osebnem računalniku. Poleg tega se mobilnik uveljavlja kot plačilno sredstvo. Priročnost naprave in možnost uporabe kadar koli in kjer koli pa je lahko povezana s tveganji. Z neprevidno ali nepremišljeno uporabo se izpostavljamo nepoštenim in goljufivim poskusom zlorabe našega zaupanja ali celo osebnih podatkov in nepredvidenim finančnim posledicam.

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS), ki kot neodvisni organ ureja in skrbi za nadzor trga elektronskih komunikacij, poudarja, da je telefonska številka osebni podatek, ki zahteva pazljivo ravnanje, podobno kot z bančno kartico. Opozarja tudi, da osebam ali podjetjem, ki jih ne poznamo ali niso uveljavljena oz. zaupanja vredna, številke ne izdajamo. Prav tako je ne vpisujemo v neznane obrazce na svetovnem spletu. Lahko se namreč zgodi, da se nevede včlanimo v t. i. SMS-klub, prek katerega se nam za posredovana komercialna sporočila ali naše odzive na ta sporočila lahko zaračunajo dodatni stroški ali mesečna naročnina, ki ni nujno nizka. Da se navedeno lahko zgodi tudi brez našega kakršnega koli napačnega ravnanja, žal priča članek, objavljen v aprilski številki Pravne prakse (2021):

Jakob Demšar: "Nepoštena poslovna praksa ali navadna lopovščina", PP, št.16, leto 40/1488, str. 6-9.

Nenamerna včlanitev v SMS-klube – targetiranje nepozornih uporabnikov

Posameznike pogosto zavedejo/premamijo oglasi na družbenih omrežjih ali drugje na spletu, velikokrat v zvezi z različnimi nagradnimi igrami, zabavnimi ali za uporabnika drugače privlačnimi vsebinami (npr. test IQ, izguba kilogramov, astrološki nasveti, »anti-aging izdelki«, lahek zaslužek, ogled različnih vsebin (video na zahtevo ipd.) in druge storitve informacijske družbe), ki v ključnem trenutku (vpogled v rezultate testa, prilagojeni dietni načrt, ogled zabavne vsebine ipd.) od uporabnika zahtevajo mobilno številko, na katero prejme npr. aktivacijsko ali varnostno kodo, s čimer se – če jo sprejme – že lahko včlani v SMS-klub.

Nepozorni ali/in neizkušeni uporabniki (npr. otroci) se zlahka uštejejo tudi pri odzivanju na oglaševano brezplačno preizkusno obdobje za uporabo določenih oglaševanih storitev (free trial), po preteku katere lahko pride do samodejnega nadaljevanja članstva, a tokrat plačljivega.

Uporabnikom, ki so naročniki storitev v izbranem telekomunikacijskem omrežju, za opravljene storitve omenjenih in podobnih storitev informacijske družbe stroške zaračuna njihov mobilni operater, ki je le posrednik med ponudnikom neke spletne ali druge storitve in uporabnikom. To pa še ne pomeni, da lahko težavo rešijo z njim.

Operater lahko potrošniku pomaga ugotoviti, kaj je razlog dodatnih stroškov, ne more pa težave preprosto razrešiti, saj se je uporabnik v nekem trenutku strinjal s pogoji uporabe storitev ponudnika za pošiljanje komercialnih/oglaševalskih SMS-sporočil, zato mora pritožbo najprej nasloviti na ponudnika.

Če ste storitev plačali s kreditno kartico, lahko pri banki, ki je izdala kartico, uveljavljate finančno reklamacijo, v primeru plačila prek ponudnika plačilnih storitev, kot je PayPal, pa uporabite notranje reklamacijske postopke tega ponudnika.

Odziv na nenamerno članstvo v SMS-klubu

Takoj ko ugotovite, da ste naročeni na plačljiva SMS-sporočila, se odjavite od teh storitev, ob tem pa od ponudnika zahtevajte tudi dokazilo o naročilu storitev.

Pri operaterju lahko zahtevate izklop storitve prejemanja kakršnih koli komercialnih sporočil.

AKOS, ki v okviru svojih pristojnosti lahko preveri upravičenost zaračunavanja storitev s strani operaterja glede na veljaven cenik, potrošnikom, ki so bili žrtev nenamerne včlanitve v SMS-klub ali druge oblike naročniških razmerij ali celo zlorabe osebnih podatkov, svetuje, naj se obrnejo na informacijskega pooblaščenca oz. na policijo. Če gre za ponudnika iz Slovenije, lahko na podlagi Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami ukrepa tudi Tržni inšpektorat RS.

Druge pasti, povezane s telefonskimi prevarami

Klic z neznane številke

Pri telefonskih prevarah lahko prejmemo klic od resničnih oseb, lahko gre za avtomatski klic ali neželeno sporočilo. Klicatelji lahko predstavljajo lažne ponudbe za ugodne nakupe, investicije ali brezplačne vzorčne izdelke ali storitve.

Lahko se predstavijo kot podjetja, organizacije ali uradne ustanove pod pretvezo, da od vas pridobijo osebne podatke, vas izsiljujejo ali prepričujejo v nujna plačila.

Nemalokrat goljufi pod pretvezo, da so iz dobrodelnih organizacij, izkoriščajo velikodušnost in sočutje posameznikov, ki jih nagovarjajo k plačilu prostovoljnih prispevkov, pomoči potrebnim prizadetim skupinam ipd.

V zadnjem času je popularna prevara s tehnično podporo: prejmete klic lažne podporne službe Microsoft, ki od vas zahteva, da ji omogočite oddaljeni dostop do vašega osebnega računalnika; kdaj vam predlagajo, da sami namestite potrebno programsko opremo, s katero naj bi bila omogočena povezava z varnim strežnikom, tako pa si sami omogočijo dostop do vašega računalnika, kjer pridobijo občutljive osebne podatke ali vam onemogočijo dostop do vašega računalnika, vam namestijo zlonamerno programsko opremo ipd.

Klicatelj skuša pridobiti čim večje zaupanje uporabnika, ki ga posledično lahko prepriča, da mu za opravljene storitve (podaljšanje licence, pregled računalnika in optimizacija delovanja, namestitev varnostne opreme) prenese denar na posredovano številko računa.

Na globalni ravni se je uveljavilo celo novo poimenovanje nekaterih najpogostejših prevarantskih prijemov:

Spoofing – goljufi lahko priredijo prikazovanje številke (prikrijejo mednarodno klicno kodo z lokalno ali prikrijejo premijsko klicno številko 090 ipd.), kar je poimenovano tudi SPOOFING. Prikrivanje prave identitete s prevzemanjem identitete nekoga, ki mu zaupamo, se uporablja tudi pri sporočanju prek elektronske pošte (glej primer spodaj), poleg tega pa se lahko manipulirajo še naslov IP, signal GPS ipd.

Zavajajoče sporočilo brez prikaza podrobnosti pošiljatelja:

Sporočilo s prikazanimi podrobnostmi pošiljatelja:

Vishing / Fishing / Smishing– klicatelj ali pošiljatelj SMS-sporočila se izdaja za uradno osebo ali zaposlenega kakšne zaupanja vredne organizacije, ki želi uporabnika prepričati, da je bil žrtev goljufije, prevare ali za neke vrste urgenco z namenom pridobitve osebnih podatkov, finančnih ali varnostnih podatkov ali na primer dostopa do bančnega računa, osebnega računalnika itd. Lahko vas prepričajo tudi v nakazilo denarja.

Wangiri – prevaranti, običajno s pomočjo avtomatiziranih klicev, prekinejo zvezo, še preden se lahko javimo, v upanju, da bo žrtev poklicala nazaj. Povratni klic se nato obračuna po višji, premijski tarifi. Premijska klicna številka – 090, se lahko zakrije, recimo z mednarodno klicno številko 00386 – 0038690142820, kar nepozoren posameznik hitro spregleda.

Vsiljena SMS-sporočila s povezavo

Ali ste že prejeli SMS-sporočilo z oglaševalsko/s komercialno vsebino, za katero je malo verjetno, da bi ga odobrili sami? Vsiljenih SMS-sporočil se poslužujejo tudi goljufi, ki tako oglašujejo (neverjetne) ponudbe, pri čemer so žrtve lahko izbrane povsem naključno: v Sloveniji je pred leti odmeval primer, ko se je naključnim posameznikom ponujalo letno vinjeto za zgolj neverjetnih 55 €. Od žrtev se je pričakovalo, da pokličejo na premijsko klicno številko, ki je bila prikrita. S klicem so si nepozorni posamezniki ustvarili stroške, vinjete pa seveda niso nikoli prejeli.

Vsiljena SMS-sporočila bodo običajno vsebovala zahtevo za klik povezave ali klic na telefonsko številko, da bi »potrdili«, »posodobili« ali »znova aktivirali« svoj račun ali pridobili dostop do dokumentov. Vendar pa lahko povezava vodi na lažno spletno mesto, telefonska številka pa je od sleparja, ki se predstavlja kot verodostojno podjetje, zato je tovrstna sporočila še najbolje nemudoma izbrisati. Opažen je recimo porast vsiljivih in zlonamernih sporočil, ki zlorabljajo spletne storitve brezplačnega prenosa datotek WeTransfer.

Nezaželena sporočila v Sloveniji urejata Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom) in Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot), ki določata, da nezaželene oglasne pošte ni dovoljeno razpošiljati brez vnaprejšnje privolitve prejemnika, razen če se v sporočilu oglašujejo sorodni izdelki ali storitve že obstoječi stranki. Vsako sporočilo mora biti opremljeno z informacijo o brezplačni in enostavni odjavi s poštnega seznama.

Nasveti v zvezi s preverjanjem in odzivanjem na različna sporočila, oglase ali druge vsebine

Ne popuščajte pritiskom, ki od vas zahtevajo takojšnje ukrepanje – ne kličite po naročilu, ne odpirajte povezav ali aplikacij in nikakor ne nameščajte programske opreme, ki jo ponuja neznani pošiljatelj.

Zavedajte se tudi, da se goljufivi klic lahko snema, tako pa se lahko na podlagi vaših posnetih izjav priredi privolitev, dovoljenje ali strinjanje, kar lahko goljuf uporabi kot dokazilo proti vašim trditvam.

Če prejmete klic z neznane ali sumljive številke in klicatelja ne poznate, čim prej zavrnite klic oziroma bodite previdni pri dajanju odgovorov na vprašanja, na katera lahko odgovorite pritrdilno (na primer Do you speak english? Ali me dobro slišite?).

Težavam se lahko izognete že s previdnim ravnanjem:

Zavedajte se, da je številka telefona vaš osebni podatek.
Potrošniki imajo pravico biti obveščeni in seznanjeni s pogoji uporabe določenih izdelkov in storitev. Dobro preverite drobni tisk in splošne pogoje sodelovanja, zlasti v primerih mamljivih in neverjetno dobrih ponudb.
Namestite si aplikacijo za mobilno varnost.
Ne odgovarjajte na sumljiva SMS-sporočila, še zlasti ne s točno določeno ključno besedo, ki je navedena v prejetem SMS-sporočilu; odzovite se rajši z besedo »ODJAVA« ali »STOP«, svetuje AKOS.
Ne javljajte se na klice iz tujine, zlasti če nimate razloga za to, in nikakor ne vračajte klice na neznane številke.
Ne zaupajte uradnim osebam, ki od vas zahtevajo osebne podatke ali nakazila na tekoči račun – zmeraj zahtevajte njihovo ime, potem pa zadevo preverite pri dotični ustanovi.
S pomočjo operaterja uredite blokado komercialnih sporočil.
Mobilne aplikacije izbirajte samo v uradni trgovini.
Ko vstopate, na primer, v mobilno banko ali se prijavljate v aplikacije z geslom, nikoli ne uporabljajte javnega, nezaščitenega brezžičnega omrežja.
Telefona ne puščajte brez nadzora; določene vsebine niso namenjene mladoletnim osebam, kar je opredeljeno v splošnih pogojih, zato je ponudnik v primeru, da je telefon uporabil mladoletni otrok brez dovoljenja, obvezan povrniti vse neupravičeno zaračunane zneske.